"Soseda se je pohvalila, da je kupila par nogavic." Na kaj ste pomislili najprej? Da je soseda kupila zgolj en par nogavic (oz. dve nogavici), ali da je kupila samo par nogavic (oz. nekaj nogavic)? O pravilni rabi besede par smo povprašali prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU.

Beseda par je izraz za število dve, je pa tudi (pogovorni) izraz za majhno, neopredeljeno količino

Sosed se je pohvalil, da je kupil par nogavic.

Na kaj ste pomislili najprej? Da je sosed kupil samo en par nogavic (oz. dve nogavici) ali da je kupil samo par nogavic (oz. nekaj nogavic)? Prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojasnjuje s podobnim primerom:

Če rečemo “ima par parov nogavic”, vsi razumemo, da ima nekaj parov nogavic. To pomeni, da če rečemo “ima par parov nogavic”, je enkrat par rabljen kot neka majhna, neopredeljena količina in je rabljen namesto besedice nekaj, koliko. Drugi par pa označuje izraz, enoto, sestavljeno iz dveh manjših enot. Torej enoto, ki ima vrednost števila dve.

Par je torej korekten izraz za število dve – skupino dveh ljudi ali dveh enot – in hkrati izraz za nekaj manj konkretnega, za nedoločeno količino nečesa. Ker je ta nedoločena, neopredeljena količina čustveno obarvana, jo uporabljamo v bolj sproščeni pogovorni rabi.

“Podobno kot par pa se vede tudi ducat,” še doda Andreja Žele:

Imamo ducat stvari, nekih enot, v pomenu 12. Iz tega pa lahko izpeljemo recimo “na ducate imam tega”, kar pa pomeni veliko. Ta na, to je čustvena, pogovorna raba.