O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že nekaj povedali na začetku tega meseca – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: Fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V naslednjih minutah bomo v pogovoru z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in ostalimi oblačili in njihovo pravilno uporabo. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.

Frazeologija vedno deluje na podlagi podob. V jeziku želimo slikati, česar ne moremo ubesediti, želimo primerjati z neko podobo, z nekim uveljavljenim načinom, ki je bolj ali manj vsem poznan.

O frazeologiji smo v naši sobotni rubriki Kiks že nekaj povedali na začetku tega meseca – gre za vedo, ki se ukvarja s frazemi, pomeni pa tudi zbirko vseh frazeoloških enot, za katere se v slovenskem jezikoslovju uporabljajo različni izrazi: fraza, stalna besedna zveza, frazeologem, frazeologizem, idiom, najbolj razširjen pa je izraz frazem. V tokratni rubriki smo spoznali nekaj frazemov, ki so povezani z našimi pokrivali in ostalimi oblačili in njihovo pravilno uporabo.

Klobuk ali kapa sta v slovenskem kulturnem okolju redki pokrivali oz. ne tako pogosti kot v kakšnih drugih kulturnih okoljih. Pred leti se je zelo razširil rek nogometnega selektorja, ki je za vsako dobro potezo svoje fante pohvalil z besedama: kapo dol.

Pri rabi frazemov moramo paziti, v kakšnih okoliščinah jih uporabimo. Frazeologija je vedno barvanje jezika in ni primerna v vsakršnih govornih položajih. Ko govorimo uradno, sicer lahko rečemo občudujoče kapo dol pred vašim dosežkom, klobuk dol za vaš dosežek – ni pa vedno pričakovano, da bomo to rekli vsepovsod, na primer na radiu, v predavalnici ... Še bolj pa moramo biti previdni pri frazemih, ki so negativno označeni, kot na primer imeti ga pod kapo, saj lahko, čeprav je mišljen šaljivo, deluje tudi nespoštljivo.

Frazeologija torej vedno deluje na podlagi podob, pove doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V jeziku želimo slikati, česar ne moremo ubesediti, želimo primerjati z neko podobo, z nekim uveljavljenim načinom, ki je bolj ali manj vsem poznan.

Vsi smo imeli kot otroci radi čarovniške predstave. Tam so imeli čarovniki ponavadi klobuke in ven so potegnili nekaj, česar mi nismo prej opazili. Ta podoba je bila tako zelo pogosta, da smo jo zapisali tudi v slovar in se je kot takšna ohranila v pomenu presenečenja, nečesa nenavadnega, nepričakovanega, toda še vedno pozitivnega.