KiKs

Ali zastrižete z ušesi, ko slišite, da nekdo »naslavlja problematiko«? Gre namreč za tako imenovano kalkiranje oz. dobesedno prevajanje. V tem primeru iz angleščine oz. izraza »to address«. Takšni »slepi« prevodi oz. kalki nastanejo, četudi v slovenščini že obstaja nekaj ustreznic oz. bolj primernih izrazov. Tudi za izraz »imaš to«.

Valuto lahko zapišemo na več načinov: z besedo, tričrkovno valutno oznako ali simbolom. Kako med naštetimi izbrati ustrezen zapis? Kako zapisati besedo evro? S črko »u« ali črko »v«? In kako zapisati simbol za evro – stično, brez presledka ali nestično oz. s presledkom med številko in oznako? Odgovore je poiskala Darja Pograjc.

Jezikovna svetovalnica je znano spletno mesto, kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU širši javnosti odgovarjajo na splošna jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti. Manj ljudi pa ve, da prosto dostopna na spletu obstaja tudi Terminološka svetovalnica, ki je namenjena področnim strokovnjakom, pa tudi vsem, ki se srečujejo s terminološkimi problemi. Torej jih zanima, kako naj poimenujejo nov pojem, ki v slovenščini še nima ustreznice, ali kako naj za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, smiselno izberejo najustreznejše. Na primer: »izraz team building« ali »jačanje tima, izgradnja tima«? »Tapniti« ali »kratko se dotakniti«? Kdo torej priskoči na pomoč, ko se v strokovnih krogih pojavi jezikovna dilema?

V jezikovni rubriki Kiks smo tokrat pod drobnogled vzeli kar same sebe. Posvetili smo se namreč značilnostim medijsko posredovanega govora oziroma, če povemo drugače, katerim smernicam, pravilom in tudi zakonom sledimo govorci na javnem radiu. Kadar govorimo prosto ali v dialogu z nekom, ne govorimo zborno, se pa vsi trudimo, da bi se tej zvrsti čim bolj približali. Pri tem pa, v želji, da bi nas poslušalke in poslušalci čim bolje razumeli, uporabljamo različne jezikovne oziroma fonetične prvine, kot so intonacija, premori in tudi mašila.

V tokratnem Kiksu pred začetkom poletnih počitnic oziroma sezone dopustov preverjamo, kako je s poimenovanjem prebivalcev otokov, tako nam bližnjih, hrvaških, kot tudi tistih bolj oddaljenih oziroma eksotičnih in zato v splošni rabi redkeje uporabljenih. Primeri, kot so "Bračan", "Hvarčan" in "Pažan" nam morda še zvenijo blizu, podobno kot pri drugih zemljepisnih imenih pa tudi pri otokih obstajajo izjeme; bi rekli denimo "Lošinjčan" ali "Lošinjec", "Korzičan" ali "Korzijec"? Če se želimo podrobneje lotiti poimenovanj prebivalcev otokov, moramo najprej poznati osnove slovenskega besedotvorja, pravi Urška Vranjek Ošlak, asistentka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Tokrat bomo skupaj odprli maturitetne pole iz slovenščine in obujali spomine na srednjo šolo. Usmerjala nas bo Jožica Jožef-Beg, profesorica slovenskega jezika na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto. Ena izmed nalog, ki dijakom navadno povzroča težave, je povezana s pretvorbo iz enostavčne v večstavčno poved.

Zakaj zimske gume menjamo z letnimi in ne poletnimi gumami? Zakaj smo zimske plašče nekoč menjali z letnimi, danes pa tudi že s poletnimi? Blizuzvočnice so pomensko prekrivne in čeprav je napačna raba oz. izbira redka, je ena od izbir ponavadi primernejša, ustreznejša in izraža boljše poznavanje jezika. Darja Pograjc je v KiKs-u pripravila nekaj primerov, ki že rahlo dišijo po poletju.

V KiKsu je tokrat govor o apelativizaciji oziroma poobčnoimenjenju. Sam izraz se morda sliši zapleten, a primere zagotovo poznamo vsi; gre namreč za pojav, ko lastno ime, največkrat ime blagovne znamke ali izdelka, postane občno ime, s katerim poimenujemo skupino izdelkov s podobnimi lastnostmi. Kalodont, vileda, superge in žiletke - to je le nekaj najbolj pogostih primerov poobčnoimenovanja, ki so nastali zaradi razširjenosti uporabe določenih izdelkov oziroma blagovnih znamk. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin s terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je največ takšnih primerov s področja hrane in pijače ter osebne higiene.

Tudi danes se bomo v rubriki Kiks posvečali slovenskim imenom tujih krajev. Kot je Andreji Gradišar pretekli teden v prvi od dveh oddaj o tej temi povedala dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, imen tujih mest načeloma ne slovenimo. Zakaj potem turški Istanbul vseeno pravilno slovensko imenujemo Carigrad? Odgovor in še nekaj drugih napotkov o uporabi slovenskih imen za tuje kraje dobite v naslednjih minutah.

Med Ljubljano in Monakovim je okvirno 400 kilometrov, do Kelmorajna skoraj dodatnih 600, če pa gremo v Kodanj, pa jih bomo skupaj prevozili kar 1400. Ste prepoznali mesta, o katerih smo govorili? Gre za stara poimenovanja za nemška München in Köln ter danski Kobenhavn. Teh imen danes v Sloveniji praktično ne uporabljamo več, poznamo pa druga »poslovenjena« imena tujih krajev. O njih ter o pravilih, ki določajo, kdaj določeno mesto imenujemo »po slovensko«, kdaj pa ohranjamo izvorno obliko, v današnjem Kiksu.