Podkast Finance

Rečete, ah, saj bo, tako pač je, ko leta čakate na gradbeno dovoljenje? V čem je fora, da se še nedavno jezite, kako smo morali v banke zmetati šest milijard evrov, ker so politično nastavljeni bančniki političnnim prijateljem delili posojila "na dobro ime", zdaj pa "kupite" tezo, da morajo banke nujno ostati v državni lasti?

Kje se je zgubila teza o "pridnih Slovencih" in, ali je ta sploh imela kakšno osnovo? Zakaj Islandci v nekaj dneh zrušijo premierja, ki se davkom izogiba v davčnih oazah, domet Slovencev pa je jamranje ob šanku in (najraje anonimno) pisanje po forumih in družabnih omrežjih?

O teh fenomenih se je novinarka Petra Sovdat pogovarjala s psihologinjo Evo Boštjančič in "poklicnim nebulotikom", kot si sam pravi, Miho Šaleharjem, ki slovensko dušo razgalja v radijski eter. Ne pričakujemo revolucije. Želimo, da se o tem začnete vsaj spraševati.

Danski Interacoustics proizvaja medicinsko opremo na področju avdiologije, denimo naprave za preizkus sluha. Ima podružnice v več kot 20 državah in je vodilni igralec na svojem področju. Podjetje ima danes 140 milijonov evrov prihodkov, kako je raslo pa lahko slišite iz predstavitve, ki jo je imel na zadnji Poslovni konferenci v Portorožu predsednik uprave Carsten Kind. Kot med drugim pravi Kind, je za podjetje izjemnega pomena dobra lastna distribucijska mreža.

Christian Majgaard, nekdanji top manager, ki je dolga leta delal v Legu. Christian Majgaard je bil glavni vodstveni delavec pri podjetju Lego, pristojen za poslovne inovacije, znamčenje oziroma branding in trženje po svetu. Odgovoren je bil tudi za različne projekte Lega, denimo za tematske parke Legoland, robote Lego Mindstorms in licenco Harry Potter. Na zadnji poslovni konferenci v Portorožu je govoril o razvoju lega, zakaj in kako so na Legu spremenili vizijo podjetja in kako lahko to pomaga pri rasti podjetja.

Martin Sandelin je bil v Nokii skoraj tri desetletja, od leta 1983 do 2012, od leta 1994 pa je bil podpredsednik v Nokia Group, kjer je skrbel za korporativno trženje, odnose z vlagatelji … Spremljal je vzpon in poznejši padec Nokie, ki je še leta 2009 imela skoraj 40-odstotni tržni delež na trgu mobilnih telefonov. Na poslovni konferenci v Portorožu je predstavil svoj pogled na ključne aktivnosti, na katere morajo biti podjetja pozorna, da jih ne povozi čas.

Razprodati knjigo v dobi digitalizacije ni lahko. To je uspelo komiku, prevajalcu, improvizatorju in pisatelju Boštjanu Gorencu Pižami. Napisal je knjigo sLOLvenski klasiki.

Prodanih je bilo več kot šest tisoč izvodov. Da je to ljubljenka slovenskih bralcev, dokazuje tudi nagrada knjiga leta 2016, ki so ji jo podelili obiskovalci knjižnega sejma v Ljubljani. Preverili smo, kako bo ta uspeh unovčil, pa tudi, zakaj se bolj splača vrteti jezik kot pa biti človek s črkami, kot se Pižama rad označi.

Na stečajni dražbi je neredko mogoče opraviti ugoden nakup, zlasti nepremičnin. Na kaj naj bo pozoren kupec, predvsem tisti, ki se na dražbo odpravlja prvič?

»Kupujte z lastnimi sredstvi, banka vam pri tem ne bo pomagala. Že pred vstopom v dvorano si določite najvišjo ceno, ki ste jo pripravljeni ponuditi in od nje ne odstopite. Ko kupite, morate vedeti, kaj boste s kupljeno stvarjo naredili,« je povedal Benjamin Leskovec iz CSO, Poslovnega klub Replika.

»Preverite svoje finančne sposobnosti. Če pa greste na dražbi prek svojih finančnih zmožnosti, potem v predpisanem roku 90 dni zberite sredstva, da vam varščina ne zapade,« pa je dodal Branko Đorđević, stečajni upravitelj z dolgo kilometrino. Med drugim je vodil tudi stečaj Mure.

Z Đorđevićem in Leskovcem smo govorili na okrogli mizi konference časnika Finance Podjetniški forum. V polurnem pogovoru smo temeljito spoznali stečajne dražbe: kako potekajo, kdo so kupci in kdo prodajalci, kako se na dražbo in tekmece pripraviti in, kar je najpomembnejše: kateri nakupi so lahko najbolj ugodni.

Konec leta 2016 mineva deset let od uvedbe evra v Sloveniji. Ob tem smo na Časniku Finance pripravili posebno izdajo na temo posledic nove valute, odnosa uporabnikov po Evropi do nje, spraševali smo se tudi, kaj bo z evrom v prihodnosti. Med drugim so za nas pisali ugledni ekonomisti Mojmir Mrak, Božo Jašovič, Egon Zakrajšek in drugi.

Z novim letom se zapirajo brezplačni registrski računi pri Klirinško depotni družbi KDD. Ta je približno 230 tisoč posameznikom poslala obvestilo, koliko in katere vrednostne papirje imajo, trenutno je neurejenih še približno 130 tisoč primerov. Da bi imetnikom vrednostnih papirjev čim bolj olajšali odločitev, kako ravnati z njihovimi delnicami, je novinar Janez Tomažič od septembra dalje odgovarjal na dileme glede ravnanja z delnicami. V pogovoru z novinarjem Blažem Abetom pojasnjuje, zakaj je treba račune prenesti s KDD, s kakšnimi težavami so se soočali lastniki. Do zaprtja računov je še nekaj časa in če prenosa še niste uredili ter imate glede tega kakšno vprašanje, se lahko še vedno obrnete na Janeza. Dosegljiv je na [email protected], na twitterju pod imenom @janeztomazic.

Kickstarter je bil še pred časom velika atrakcija, mediji smo na veliko poročali o podvigih Slovencev, ki so se preizkusili na največjem portalu za množično financiranje. Kakšno pa je stanje danes, so zlati časi že mimo?

Veste, kako se je začela lestvica najbogatejših Slovencev, ki jo računajo v reviji Manager? S pogovorom v redakciji Financ in pravzaprav z ugibanjem, ali bi ljudje, ki smo jih imeli za bogate, bili pripravljeni govoriti o vrednosti svojega premoženja. Leta 2005 je za zelo bogatega veljal tedanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković.

"Zakaj pa se nihče ne vpraša, kako bogat je Mirko Tuš?" je vprašal Andraž Grahek, ki je bil takrat na Financah analitik. "Pa bi ti znal izračunati, kako bogat je Tuš?" ga je vprašala Vita Cajnko Javornik, odgovorna urednica revije Manager. Preostalo je zgodovina, rodila se je lestvica najbogatejših Slovencev, ki je močno razburkala slovensko javnost. Z Vito, ki tudi letos vodi projekt Najbogatejših Slovencev, smo se pogovarjali o začetkih, odzivih in o bogatih.