Proti etru

Gostja Nine Zagoričnik bo režiserka in scenaristka Rahela Jagrič Pirc

Gostja bo Rahela Jagrič Pirc, režiserka in scenaristka novega mladinskega filma Vesolje med nami, ki je te dni na rednem sporedu slovenskih kinematografov.

Robert Simonišek, kurator slovenske postavitve na 59. beneškem bienalu umetnosti

Gost oddaje Proti Etru je bil Robert Simonišek, kurator slovenske postavitve na 59. beneškem bienalu umetnosti.

"Kot kustosu mi je bil največji izziv upoštevati kriterije – vizualne učinke v prostoru in vsebinske komponente, ki jih je odprl letošnji bienale. Po drugi strani pa tudi upoštevati umetnikovo stališče."

Filozofinja, dramaturginja in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti

Gostja oddaje je filozofinja, dramaturginja in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti, avtorica knjige "Življenje umetnosti: prečne črte skrbi". Bojana Kunst je redna profesorica na Univerzi v Giessnu, kjer vodi mednarodni magistrski program Koreografija in performans.

Gost je Olmo Omerzu, režiser in dramaturg

Na Češkem živeči režiser Olmo Omerzu v svojem najnovejšem filmu Atlas ptic, ki je bil ta teden premierno prikazan v Kinodvoru, pripoveduje zgodbo o uspešnem podjetniku, ki postopno izgublja nadzor nad lastnim življenjem. Kot pravi režiser, je to predvsem "film o odsotnosti ljubezni".

"Iskal sem naslov, ki izhaja iz filma. Da ko pogledamo film, razumemo, zakaj se film imenuje Atlas ptic. Hkrati pa ne rad usmerjam pričakovanja ali pa diktiram gledalcem, kaj je osnovna tema filma. Vedno me utruja, da ko vidim naslov filma, razumem, zakaj gre v njem. Prek tega naslova začnem dojemati film. To je preveč obremenjujoče za gledalca."

Ana Schnabl, mlada pisateljica, avtorica psihološko-kriminalnega romana Plima, ki se dogaja na Obali

Literarnemu prvencu iz leta 2017, zbirki kratkih zgodb Razvezani, je sledil roman, ljubezenska zgodba Mojstrovina, najnovejše literarno delo Plima pa je romaneskna in napeta družinska zgodba. Avtorica vseh teh del je Ana Schnabl.

"Pri najnovejše delu, Plima, sem iskala ravnovesje. Nisem hotela, da je to samo neka cinična pripoved o nekrajih med Piranom in Sečovljami, ampak pripoved, ki vsebuje tudi nekaj prijetnega jadranskega vetra, ne samo silovite burje."

Alenka Sottler je ilustratorka nove podobe Bambija, klasičnega romana avstrijskega pisatelja judovskih korenin Felixa Saltena

Alenka Sottler, ilustratorka nove podobe Bambija, klasičnega romana avstrijskega pisatelja judovskih korenin Felixa Saltena. Na novo ga je iz nemščine prevedel literarni zgodovinar Jack Zipes, ki je Alenki Sottler, potem ko je videl njene ilustracije, tudi črno-bele, ponudil, da upodobi novega Bambija.

"Številne študije so jasno pokazale, da zgodbe o Bambi ne vidimo oziroma ne beremo tako, kot bi jo morali. Določeni povdarki so izpuščeni, predvsem pa popolnoma prikriti z disneyfikacijo."

Nika Autor je režiserka, avtorica trilogije filmov Obzorniki

Nika Autor je režiserka, avtorica trilogije filmov Obzorniki, filmov, ki preučujejo azilno in migracijsko politiko, pravice delavcev, pozabljene preteklosti in zamolčane sedanjosti: "Gozdovi so kot prostor zelo tesno povezani z migracijami. Pa ne samo z migracijami, pač pa tudi z neko idejo zatočišča, skrivališča in ne samo tukaj in zdaj, pač pa skozi neke prelomne politične trenutke, tudi v 20.stoletju. Gozd v tem primeru postane tudi politični prostor."

"Ko sem spremljala to situacijo na hrvaški meji z Evropsko unijo, sem pri nas spremljala to silovito razraščanje rezilne žice vzdolž hrvaške meje, ki so jo skoraj v celoti postavili v neko naravno okolje, ob robove gozda, ob travnike. Takrat se mi je zdelo to tudi iz nekega vizualnega izhodišča zelo zanimivo opazovati. Rezilna žica posega zelo ostro, ne samo v naravo, v gozdove, ampak tudi konkretno v drevesa, reke, debla."

Jurij Meden je programski vodja in kurator avstrijskega filmskega muzeja na Dunaju, nekdanji direktor Slovenske kinoteke in avtor knjige Kaj je Kinoteka?

Jurij Meden je programski vodja in kurator avstrijskega filmskega muzeja na Dunaju, nekdanji direktor Slovenske kinoteke, ki je te dni v Ljubljani predstavil knjigo Kaj je kinoteka? Avtor nas spomni, da ne obstaja ena sama zgodovina filma, pač pa mnoge, in ne obstaja le eno občinstvo, pač pa mnoga. Za strokovnjake za filmsko dediščino, študente in poznavalce zgodovine filme ter cinefile je kulturna dediščina filma samoumevna.

Gost je Matjaž Berger, direktor Anton Podbevšek teatra v Novem mestu

Matjaž Berger je direktor APT (Anton Podbevšek teter), gledališki režiser, ki kot velik zagovornik športa pogosto v svojih uprizoritvah predstavlja športne legende, prvake in olimpijce: "Vedno me je zanimal odnos med športnim telesom in gledališkim, v razmerju in kombinaciji."

"Zame je Novo mesto veliko več kot krajevno ime. Mesto nekega aktivnega kreiranja, Kar zadeva pa dogodek misli in misel dogodka - vsako relavantno gledališko delo mora biti neka sklepna lekcija in insanacija dogodka, ki pa se ne konča s koncem predstave, ampak z aktivnim, reflektivnim, empancipatoričnem pogledom gledalca, ki pa je lahko absolutno kritičen, negativen ali pa zelo dialoški. To je temelja bit gledališkosti gledališča. Da obstaja ta transmisija do gledalca."

Gost večera je filmski režiser Matevž Luzar

Matevž Luzar je režiser in scenarist televizijske serije Dolina rož, ki se končuje to nedeljo. Kot koscenarist je sodeloval pri vseh treh televizijskih nadaljevankah: Jezero, Leninov park in Dolina rož, ki so nastale po knjižni predlogi Tadeja Goloba. Prvo serijo Jezero je režiral skupaj s Klemenom Dvornikom.

Ljubezen do filma, pravi Matevž Luzar, se je začela že v srednji šoli z gledanjem filmov in pisanjem scenarijev.

"Ta moj dar pisanja sem ustvarjal že v srednješolskih časih, vse skupaj se mi je kasneje poklopilo s pisanjem za film. Takoj po srednji šoli sem se udeležil scenaristične delavnice Pokaži jezik, ki jo je organiziral Zdravko Duša. Tam sem ugotovil, da je to medij, kjer se mogoče lahko fajn izražam, ne samo kot režiser, ki bi režiral film, ampak predvsem kot scenarist."