Radiovedni

Kdo ima več potrpljenja, vrela voda ali vrelo mleko? ... Voda, seveda. Mleko vzkipi, voda pa ne. Zakaj, izveste v 199. epizodi Radiovednih.

Se vam je kdaj limonada zdela sladka, ko pa ste ugriznili v limono, pa niste mogli skriti kislega obraza? Podobno se je zgodilo 11-letni poslušalki Manci. Zakaj?

Pri tej limonasti zagati nam pomaga izredni profesor doktor Drago Kočar s Katedre za analizno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

O barvni paleti se velikokrat prepiramo med sabo, ko nekdo zazna barvo v povsem drugem odtenku kot mi sami. Tudi vse živalske vrste barv ne vidijo na enak način. Kako je to mogoče, se sprašuje tudi 8-letna Pia. V svet našega pomembnega organa za vid nas popelje pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.

Ko pogledamo v nebo, včasih na njem vidimo letalo. Včasih to letalo za seboj pušča sled. In včasih lahko to sled vidimo še nekaj ur, ko letala že zdavnaj ni več. Zakaj?

Zemlja se okoli svoje osi zavrti enkrat v 24 urah, kar pomeni, da je hitrost njenega vrtenja v bližini ekvatorja približno 1600 km/h. Mi pa tega sploh ne občutimo. A to ni tema tokratne oddaje. V današnji epizodi poslušalko Teo zanima, kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje. Bi živeli dvakrat manj časa? Bi se spremenila naša biološka ura? Bi se atomi "hitreje obračali"?

Odgovarja Alojz Kodre, profesor na Fakulteti za Matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Najbolj znano je, da črno zlato porabljamo pri transportu, v avtih, tovornjakih, vlakih, letalih in ladjah. A uporabno je tudi za gretje domov, iz petrokemičnih snovi, pridobljenih iz nafte, je narejena večina plastike in gradbenih materialov, pa tudi številni kozmetični izdelki, denimo šminke, maskare in vlažilne kreme.

Če jo vsakodnevno uporabljamo za toliko različnih namenov, kdaj je bo zmanjkalo? To zanima osemletno Olivijo, odgovarja pa prof. dr. Aleksander Zidanšek s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.

Kljub koledarski jeseni v radiovedni galaksiji te še ni. V prvi epizodi nove sezone se z nami družita 6-letna Aurora in njena mami Dolores. Ugotovimo, zakaj ni pravilno risati sonca v obliki kroga in žarkov, ter da folija ni doma le v kuhinji, ampak tudi v astronomiji.

Sogovornica:

Ker smo v zadnjih tednih priča precej burnim vremenskim pojavom, so družbena omrežja preplavile najrazličnejše teorije, zakaj je tako. Radiovedni v zadnji epizodi te sezone iščejo odgovor na vprašanje, ali lahko nadzorujemo oziroma spreminjamo vreme. Izkušeni meteorolog Brane Gregorčič bo poleg tega pojasnil še, ali so ekstremni vremenski pojavi res vse pogostejši in zakaj ter kako to, da k nam velikokrat pridejo iz Italije.

Poletje ni le čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. Velikokrat se v naših vidnih poljih znajdejo zaprta obutev, pa športna majica in velika količina pitne vode. V 191. epizodi Radiovednih se skupaj z našim poslušalcem, 8-letnim Tomom, odpravljamo v gore. Pred tem pa vam postrežemo še aktualno vprašanje, ki je posebej na mestu ravno v planinski sezoni, ko prečkamo pot živini na pašnikih.

Po odgovor se odpravimo v ljubljanski Živalski vrt k pedagoški vodji in biologinji Ireni Furlan.

Tukaj je poletje, letni čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. In morda ste tudi vi med tistimi, ki si želijo to sezono kupiti novo obutev, takšno, s katero boste ponosno hodili po razbeljenem betonu in peščeni plaži. A pri nakupovanju natikačev in sandalov, ki jih natikamo na bosa stopala, še toliko hitreje opazimo zanimivost, ki pa včasih preraste celo v nevšečnost ...

Po odgovor na vprašanje, zakaj imamo eno stopalo večje od drugega, smo se odpravili na Ortopedsko kliniko v Ljubljani, kjer nas je pričakal Borut Kovačić, dr. med, specialist ortopedske kirurgije za otroško kirurgijo ter kirurgijo stopal.