Radiovedni

Lahko se nam zgodi, da med spanjem komu kaj zanimivega, pogosto tudi nerazumljivega ali nerazločnega, povemo. Ali celo, da se med nočnim počitkom sprehajamo – rečemo, da nas "nosi luna". Našega poslušalca Petra pa je zanimalo, ali se nam med spanjem lahko začne tudi kolcati oziroma ali lahko med spanjem rignemo. Odgovor ponujajo Radiovedni.

Lahko se nam zgodi, da med spanjem komu kaj zanimivega, pogosto tudi nerazumljivega ali nerazločnega, povemo. Ali celo, da se med nočnim počitkom sprehajamo – rečemo, da nas "nosi luna". Našega poslušalca Petra pa je zanimalo, ali se nam med spanjem lahko začne tudi kolcati oziroma ali lahko med spanjem rignemo.

V prejšnji epizodi smo poletni Radiovedni spoznali hlajenje, ali bolje rečeno, vlaženje z ventilatorjem, tokratno pa pozornost namenjamo posebnemu pojavu, ko se nam kdaj zgodi tisti nenavadni občutek, da smo neki prizor že videli in doživeli.

Ampak, čakajte malo … Ali smo ga res?

Na pomoč pri razumevanju tega fenomena nam je priskočil nevrolog Zvezdan Pirtošek z ljubljanske Nevrološke klinike.

Ta teden nas je res dodobra ujel vročinski val in če smo se še pred nekaj dnevi pritoževali, da nas poletje v juniju skoraj še ni povohalo, danes krepko obžalujemo te besede.

Obljubljamo torej odgovor na povsem aktualno radiovedno vprašanje, ki vključuje vročino, vlago in ventilator. Na pomoč nam je priskočil prof. dr. Miha Ravnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Tokratni Radiovedni niso le »radio aktivni«, ampak tudi radioaktivni. Ajda Kus je namreč iskala odgovor na vprašanje poslušalca Bojana, zakaj radioaktivnost po eksploziji atomske bombe tako hitro pade.

V tokratni epizodi odgovarjamo na zvito vprašanje poslušalca Jana. Zanimalo ga je, ali imajo kače lahko skoliozo oziroma ukrivljeno hrbtenico, zato bomo Radiovedni zavili v svet teh mesojedih plazilcev. V družbi Roka Kostanjška s Katedre za zoologijo ljubljanske Biotehniške fakultete.

Da porabimo preveč plastičnih vrečk, je še vedno vsem znano dejstvo. Da je za njihovo proizvodnjo potrebna le sekunda, za razgradnjo pa kar 12 milijard 622 milijonov 780 tisoč 800 sekund, kar je enako 400 letom, pa je že mogoče malo manj znan podatek. Ampak katero vrsto vrečke lahko dlje recikliramo in je zato okolju prijaznejša, sprašujemo strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in vodjo Centra za ponovno uporabo doktorico Marinko Vovk.

Ste se tudi vi kdaj vprašali, katere sorte je bilo najbolj znano jabolko na svetu? Jabolko, ki je spremenilo razumevanje sveta? Jabolko, ki je ob razmišljanju padlo na glavo Isaacu Newtonu? Na vprašanje presenetljivo natančno odgovarja dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Pripravili smo majski piknik. Za sestavine, radiovedne uganke, ki se nam ponujajo na vsakem pikniku, so poskrbeli naši poslušalci. Odgovore pa smo poiskali s pisanim naborom strokovnjakov. Pregnalo nas ni niti slabo vreme!

Kaj se je dogajalo na pikniku?

V vesolje smo s sondami že pošiljali plošče z glasbo, pa fotografije in pozdrave v več jezikih. Vse to v upanju, da bi nekega dne prišle v roke nezemeljskim bitjem, za katere ljudje odločno verjamemo, da obstajajo. In da imajo seveda tudi oči, ušesa in roke, da bodo naša sporočila sprejeli. Kakšne pa so dejanske možnosti za obstoj življenja, podobnega našemu? Na vprašanje odgovarja profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter.