Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Pri odgovoru na tokratno radiovedno vprašanje smo na pomoč poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja.

Na pomoč smo poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja

Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Z željo, da se bodo v prihodnjih mesecih naša telesa čim manj pregrevala in ostala čim bolj aklimatizirana, tokratna epizoda Radiovednih z veliko limonado v eni roki in zaščitno kapo v drugi odgovarja na naslednje vprašanje: Kaj se mora zgoditi s človeškim telesom, da bo bolj odporno na vročino?

Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.

Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu

Še en teden je naokoli in kot po navadi so se v etru znova zavrteli Radiovedni. Če smo vas prejšnji teden povabili na sprehod po naravi, med najhitreje rastoče rastline, smo tokrat vabili na sprehod po vesolju, kjer smo med planeti, zvezdami in galaksijami iskali odgovor na še eno vaše vprašanje.

Pred poslušanjem le še opozorilo: Pazite, da se vam ne zvrti!

Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Radiovedni vas danes vabijo na sprehod po naravi. Raziskovali bodo, katera rastlina raste najhitreje na svetu. Kot zanimivost morda še to: v prispevku omenjene Wolfije so najbolj razširjene in poznane v Aziji, kjer jih uporabljajo tudi v prehrani, saj približno 40 odstotkov njihove suhe mase predstavljajo beljakovine. Za primerjavo, približno toliko kot pri soji.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].

Tokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja. Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta.

Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta

Tokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].

Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani.

Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani

Ko tridelno pripravo za kuhanje ekspresne kave, znano kot kafetjera, postavimo na štedilnik, se segreta voda iz spodnje komore skozi predel z mleto kavo dvigne v vrhnjo komoro in postane kava. Kako se to zgodi, raziskujejo Radiovedni.

Prva kafetjera je nastala leta 1933 in kmalu postala tako popularna, da jo danes najdemo v številnih muzejih po svetu, med drugim je del stalne zbirke newyorškega muzeja moderne umetnosti MoMA.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].

Odgovor na to radiovedno poslušalčevo vprašanje je tokrat pripravil izredni profesor dr. Boštjan Batagelj s Katedre za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko. Kot pravi, je razlogov več.

Odgovor na to radiovedno poslušalčevo vprašanje je tokrat pripravil izredni profesor dr. Boštjan Batagelj s Katedre za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko. Kot pravi, je razlogov več

Ko se odpravimo na potovanje z letalom, moramo upoštevati kar nekaj varnostnih ukrepov. Poleg predpisov glede velikosti in teže prtljage, dolgi seznami, ki so izobešeni na vsakem letališču (ja, tisti, ki jih marsikateri potnik rad spregleda), jasno sporočajo, da je na letalo prepovedano nesti ostre predmete, vsakršno orožje, pa tudi prevelike količine tekočine. Na krovu je med vzletom in pristankom prepovedano vstajanje in sprehajanje, na letalu pa tudi ne dovolijo kaditi. Med najbolj nadležnimi ukrepi pa je ta, da moramo pred vzletom letala izklopiti naš telefon. Zakaj je to potrebno, strokovnjake sprašujejo #Radiovedni. In ne, ni zato, da letalske družbe preverjajo, ali smo si prav zapomnili našo PIN kodo.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].

Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan.

Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan

Tako kot ljudje, imajo tudi živali različne spalne položaje in navade. Tokrat se Radiovedni oblačijo v pižamo skupaj z majhnimi, radovednimi, a plašnimi živalmi, ki ob nenavadnih zvokih zbežijo v zavetje ali zamrznejo na mestu. Ko jih navdaja veselje, se premikajo na poseben način – tako da poskakujejo in skočijo v zrak – tako kot mi, ko se nam zgodi kaj res neverjetnega. Tudi v načinu spanja so nam morski prašički podobni. Poslušalca Maksa pa je o teh puhastih živalih zanimalo nekaj prav posebnega.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].

Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije

Predstavljajte si, da ste se odpravili na popoldanski sprehod. In nenadoma začne deževati. Vi pa ste brez dežnika. V daljavi strehe ni na spregled in ker se vi domov ne bi radi vrnili  premočeni, se razgledujete okrog in iščete zavetje. In najdete ga. Stopite pod drevo, ki vam lahko da nekoliko zaščite pred nalivom. Oddahnite si. "Na varnem sem", si govorite. Potem pa ... se ta prijeten sprehod nenadoma spremeni v grozljivo zgodbo. Stojite namreč pod najnevarnejšim drevesom na svetu. Pod katerim točno, pa novi Radiovedni lahko povedo le tistim, ki boste preživeli.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected].

Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

V tokratni oddaji se sprašujemo, ali imajo naše mame in babice prav, ko nas zvečer podijo spat z argumentom, da je vsaka ura spanca pred polnočjo vredna toliko kot dve uri spanja po polnoči. Je spanje pred polnočjo zares bolj učinkovito?

Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ukvarja z organsko in fotokemijo.

Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo

Ste kdaj v izložbi kakšne trgovine opazili izdelke, ki so tam že toliko časa, da so popolnoma izgubili barvo? Ali pa ste ugotovili, da vaša najljubša majica ni več tako intenzivne barve, kot je bila, ko ste jo kupili? Tokratni Radiovedni vam pojasnijo, zakaj. Iskali so namreč odgovor na vprašanje, zakaj barve na soncu oziroma svetlobi zbledijo.

Vaša pisana rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.