Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo. Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožef Stefan vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike.

Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožefa Stefana vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike

Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Z odgovorom nam je postregel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Odgovor je priskrbel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani

"Kuharska kraljica, ki izvabi solze na lica". Tako se glasi uganka.

Tokrat smo si nadeli predpasnike, saj se odpravljamo v kuhinjo. Med lonci in kuhalnicami bomo tokrat poskušali odgovoriti na vprašanje o čebuli. Zakaj nas pečejo oči, kadar režemo čebulo, in kakšni so načini, da solzenje preprečimo? Odgovarjajo Radiovedni.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. Zakaj je tako, so ta teden poizvedovali novi Radiovedni.

Nevrolog in profesor dr. Zvezdan Pirtošek je odgovor našel v globini človekove evolucije

Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. Zakaj je tako, so ta teden poizvedovali novi Radiovedni.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Helij je plin brez barve, vonja in okusa. Če ga vdihnemo, postane naš glas piskajoč in visok, podoben tistim iz otroških risank. Vdihovanja seveda ne priporočamo, saj so lahko posledice takšnega početja škodljive, kljub temu pa ima helij mnoge koristne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo recimo v letalski in vesoljski industriji. Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko?

Odgovor pozna dr. Janez Dolinšek, vodja centra za utekočinjanje helija na Institutu Jožef Stefan

Helij je plin brez barve, vonja in okusa. Če ga vdihnemo, postane naš glas piskajoč in visok, podoben tistim iz otroških risank. Vdihovanja seveda ne priporočamo, saj so lahko posledice takšnega početja škodljive, kljub temu pa ima helij mnoge koristne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo recimo v letalski in vesoljski industriji.

Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko?

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po njegovem načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni.

Odgovor je izbrskal Dejan Bordjan s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani

Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorijo prav na vaše vprašanje.

Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani

Vulkani – naj bodo vreli in dejavni ali že dolgo speči – ljudi od nekdaj navdajajo s strahom. Ampak moramo si pa priznati, da kdaj pa kdaj koga tudi navdihnejo za kakšno nenavadno vprašanje. Tokrat je bilo to tako žareče, da so ga prestregli tudi naši Radiovedni.

Zanimalo vas je, kako se lava obnaša v breztežnostnem prostoru.

Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.

Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici

Tudi če si ob vsem tem deževnem vremenu težko predstavljamo, da se bliža čas poletja, pa sanjarjenje o vročih dneh in podvodnih dogodivščinah ne ustavlja naših radiovednežev. Tokrat so nas po odgovor poslali med ribe, kjer smo preverili, ali te sploh kaj pijejo.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected]. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi?

Vsa ušesa so nas, kaj je tokrat odgovorila specialistka otorinolaringologije Tanja Soklič Košak s klinike ORL v ljubljanskem kliničnem centru

S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi? Ali ta res celo življenje rastejo?  Odgovor najdete v tokratni epizodi.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez.

Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez

Tokrat se bodo Radiovedni ustavili pri prav posebnem fenomenu, ki smo vsi opazili vsaj enkrat v življenju. Vaše radovedne domislice so nas namreč pripeljale k avtomobilom, z nalogo, da natančneje preučimo njihova kolesa. Vprašali ste nas: Zakaj so kolesa avtomobila videti, kot da se vrtijo nazaj?

"Gre za izjemno zanimiv pojav, ki nam lahko pokaže, do kam segajo meje zaznavanja naših čutil."

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali poučni, nam le pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Na UKC Ljubljana je barven odgovor tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka.

Odgovor je tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka

Kdaj ste nazadnje pogledali v straniščno školjko po opravljanju velike potrebe, preden ste potegnili vodo? Barva in tekstura blata namreč lahko veliko povesta o našem zdravstvenem stanju, zato je priporočljivo, da kdaj pa kdaj pogledamo v straniščno školjko, preden izloček nepovratno odplaknemo v kanalizacijo. Kaj vse lahko le s pogledom ugotovimo, pa razložijo novi Radiovedni.

Radiovednim lahko sledite tudi na družabnih kanalih Frekvence X, na Facebooku in Twitterju, kjer še posebej zastrižejo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.