Radiovedni

Radiovedni tokrat o vprašanju, ki si ga človeštvo zastavlja že od nekdaj. S staro biogenetsko, filozofsko, logično dilemo, kaj je bilo prej jajce ali kokoš, so se ukvarjali že starodavni filozofi in zdaj kaže, da so jo znanstveniki uspeli razrešiti. Biološko evolucijski odgovor nam poda biolog Peter Trontelj, ki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani poučuje predmet Evolucija.

Rad(i)vedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected]

Tokrat smo se podali na področje mušje avtomobilske mobilnosti. Poslušalca Emila namreč zanima:

Imamo avtomobil, ki miruje, njegova okna so zaprta. Na sredini avtomobila lebdi muha. Kaj se zgodi z muho, ko se vozilo premakne naprej? Se tudi ona premakne skladno z vozilom naprej ali zadane ob zadnje steklo?

Emil je imel ob tem še podvprašanje: Kaj bi se zgodilo z muho, če bi bilo to vozilo odprto, na primer kabriolet?

Če se tudi vi ukvarjate s kakšnim radiovednim vprašanjem, pošljite ga, rade volje pomagamo. Naš mail je [email protected].

Tokrat Radiovedni obdelujemo vprašanje, ki ima opravka z našimi možgani. Nekoga, ki nam je pisal, je namreč zanimalo naslednje izkustvo, v katerem se gotovo najdemo vsi:

"Zakaj nam določeni vonji prebudijo nostalgične spomine iz otroštva? Kako rečemo temu?"

Tako imenovane 'Proustove magdalenice' pojasnjuje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek.

Dobrodošli v tokratnih zunajzemeljskih Radiovednih. Tokratni poslušalec se je namreč prestavil v vesolje in potoval v preteklost. Zanimalo ga je namreč, zakaj se na fotografijah misij Apolla dobro vidi Zemljo, na njih pa ne vidimo zvezd. Odgovarja prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.

Če tudi vas kar koli zanima, nam pošljite vprašanje na [email protected], z veseljem bomo poiskali odgovor nanj.

V tokratnih radiovednih že počasi plujemo v težko pričakovano poletje, ko bomo noge spet pomočili v morje, se naužili blagodejnega morskega zraka, zaplavali nekaj sto metrov in vmes popili - nenamerno, seveda - še kakšen požirek te slane tekočine. Ste si sploh kdaj zastavili vprašanje, zakaj je morje slano? Če ne, je to storil naš poslušalec, na njegovo vprašanje pa odgovarja dr. Matjaž Ličer, fizik z Nacionalnega inštituta za biologijo, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu.

Ostanite radiovedni še naprej, če pa vam radovednost ne da spati, nam pošljite svoje vprašanje na [email protected].

Tokrat poskušamo odgovoriti na vprašanje šestletnega Tima, ki se sprašuje, zakaj na Zemlji ne čutimo, da se ta pravzaprav ves čas vrti, in kako to, da poleg tega ne čutimo niti piša vetra. Na to vprašanje odgovarja astrofizičarka dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani.

Če imate tudi vi kakšno radiovedno vprašanje, na ga pošljite na [email protected].

Po koronapremoru se vračajo tudi Radiovedni, v našem nabiralniku se je nabralo ogromno novih vprašanj. Za začetek o sila nekoronski temi, a vendar, nekaj skupnega se kaže. Karantena in izolacija sta tudi priložnost za globoko premišljevanje, Isaacu Newtonu naj bi se, denimo, prav med tedanjo karanteno, ko je po Londonu razsajala bubonska kuga, v izolaciji utrnila zamisel o gravitaciji. Nam pa je nekdo poslal naslednje vprašanje, povezano z gravitacijo: Magnetne silnice lahko pokažemo z železnim prahom. Kako pa bi prikazali gravitacijske silnice? Se jih sploh da pokazati? Odgovarja dr. Jurij Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Tokrat krožimo približno 400.000 kilometrov nad Zemljo. Pristali smo namreč na Zemljini Luni oziroma lunah, kot bomo kmalu izvedeli. Stroge definicije za to, kaj je luna, sicer nimamo. Velja, da je to vsak naravni satelit, ki kroži okoli planeta, lahko tudi okoli drugih teles. Našega poslušalca pa je zanimalo: "Koliko lun ima Zemlja ter kaj bi se zgodilo, če ne bi imela nobene? Kaj pa bi se dogajalo na Zemlji, če bi ta imela dve enako veliki luni?" Razlago nam je podal astrofizik doc. dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Radiovedni smo se tokrat sprehajali med stonogami in preštevali njihove nožice. Zakaj? Naj se sliši še tako čudno, ampak stonoge imajo veliko nog, a 100 pa spet ne. To je ugotovil tudi naš poslušalec, ki zdaj od Radiovednih pričakuje odgovor na vprašanje: "Zakaj stonoga nima sto nog?" Razlago nam je podal profesor zoologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Rok Kostanjšek.

Dober dan, radiovedne glave. Če ste že mislili, da je zima povedala svoje, ste se zmotili. Temperature so spet bližje ničli, zato tokratni Radiovedni odhajajo na svež zrak. Ja, odgovor na naslednje vprašanje lahko poiščemo tudi v naravi pri minus stopinjah Celzija, vendar smo mi poiskali še strokovno razlago za ta pojav. Pa da ne bo uvod predolg, vprašanje našega poslušalca se glasi: "Zakaj vroča voda prej zmrzne kot mrzla?"

Na to navidez preprosto vprašanje, a, kot boste slišali, je vse prej kot to, odgovarja doc. dr. Gregor Skačej iz Skupine za fiziko mehke in delno urejene snovi Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani.