Radiovedni

Na osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju so nas sprejeli vedoželjni osnovnošolci, ki so sodelovali v prav posebni izdaji Radiovednih. Pomagala nam je ekipa s Pedagoške fakultete: Barbara Rovšek, Maja Pečar, študenti Jurij Senič, Ana Suhadolnik in Matjaž Jerala.

Avtorici: Maja Stepančič in Tina Šoln

Pozdravljeni v novih Radiovednih! Tokrat gremo v gozdove med najstarejša drevesa. Vprašanje, ki nam ga je poslal poslušalec, zveni sila enostavno, a v bistvu ni.

Zanima ga: Ali drevesa lahko umrejo od starosti in katero drevo dočaka najvišjo starost?

Kdo so torej drevesni stoletniki in kaj ponavadi pokoplje drevesa? Odgovarja izredni profesor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta.

Danes pa o presenetljivem podatku, o katerem se povprečnemu Zemljanu še sanja ne. Ko stojite čvrsto pri tleh, se vam kakopak najbrž zdi, da ste povsem pri miru, tla so pri miru, okolje tu … Pa vendar si to našo Zemljo lahko predstavljali kot nekakšno vesoljsko ladjo, ki potuje precej hitro. Če bi zdajle stali na ekvatorju, bi se premikali približno 1670 km/h, tako hitro se tam okoli osi vrti naš planet, no, okoli Sonca pa potuje še hitreje, nekaj več 107 000 km/h. Velikanske številke, ane? Jih imate varno spravljene v svoji glavi? Tako lahko gremo na tokratno vprašanje radiovednega poslušalca, ki se glasi:

»Kje Zemlja dobi energijo, da se neprenehoma vrti okoli Sonca s hitrostjo 30 km/s?«

Z odgovorom pa se je poigral profesor astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter.

V oktobrskih radiovednih smo že podali geološki odgovor na to vprašanje, tokrat pa smo zašli še v fizikalni svet. Pri razlagi nam pomaga Michel Adamič, magistrski študent fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki pravi, da je to klasični problem, s katerim se ukvarjajo bruci na njegovi fakulteti. In odgovor je – kdo bi si mislil – 42. Poslušajte!

Marsikomu se skok v preteklost zdi nemogoč, saj čas vendarle teče le naprej, superhitre vesoljske ladje, ki bi omogočale potovanje v prihodnost, pa so zaenkrat še vedno del naše domišljije. A v dobi hitro razvijajoče se tehnologije bi si marsikdo upal trditi, da ideja o potovanju skozi čas počasi postaja resničnost. Zato tokrat Radiovedni odgovarjamo na vprašanje, ali je potovanje skozi čas mogoče.

Kuščarji, ki žuželke lovijo z jezikom, ki je veliko daljši od telesa, ki jim iz čela izraščajo rogovi, nos krasijo grbinasti izrastki, vrat pa obdaja kožna guba, ki spominja na čipkasti ovratnik srednjeveških plemičev, že stoletja pritegujejo našo pozornost, a še vedno je z njimi povezanih veliko skrivnosti. A med vsemi nenavadnimi telesnimi značilnostmi kameleona je zanimanje naravoslovcev najbolj vzbudila koža, ki spreminja barve. Zato tokrat v rubriki Radiovedni iščemo odgovor na vprašanje, kako se kameleon obarva, če ga postavimo v sobo obdano z ogledali. Odgovarja dr. Rok Kostanjšek, profesor zoologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Radiovedni tokrat na tehtnico postavljamo Zemljo. Poslušalca je zanimalo, ali se teža Zemlje povečuje z naraščajočim številom prebivalstva, živali, zgrajenih stavb in objektov. Odgovarja fizik in strokovnjak na področju trdih delcev dr. Peter Prelovšek, nekdanji predavatelj Geofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko.

Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na [email protected].

Ena najpomembnejših novoletnih zaobljub je zagotovo izguba kilogramov. Ker pa je urejena, zdrava in redna vadba preveč zamudna ter ter terja veliko duševnega in telesnega napora, se naš poslušalec sprašuje, ali ob gledanju grozljivk lahko shujšamo.

Novo radiovedno vprašanje tokrat naslavlja prihodnost: Kakšne izboljšave v znanosti lahko prinesejo kvantni računalniki v prihodnosti? So sploh izvedljivi? Nanj odgovarja dr. Martin Klanjšek z Inštituta Jožefa Stefana.

Tole so novi Radiovedni, za to, da odgovorimo na vprašanje, pa je še ravno pravi čas, preden nekatere vode po državi zamrznejo … Nekdo, ki je očitno letos stal ob kakšnem jezeru ali morju in vanj metal kamenčke, nam je poslal tole vprašanje: "Zakaj dela kvadratna opeka enake kroge v vodi kot okrogel kamen?" Na njegovo vprašanje odgovarja dr. Jurij Bajc, ki na ljubljanski Pedagoški fakulteti poučuje fiziko.