Pred nekaj meseci sem zaradi svojih objav postal tarča ravnozemljanov. Tukaj so moji odgovori na nekatere njihove komentarje.

Tokrat sem imel priložnost obiskati ESOC, center Evropske vesoljske  agencije za vesoljske operacije. Čemu služi ESOC in kaj vse zanimivega  najdemo v njem, pa v temle podcastu.

Vsi poznamo Luno. To je, tako za Soncem, najsvetlejše telo na nebu. Razsvetljuje nam temne noči, povzroča plimovanje ter usodno vpliva na življenske cikle nekaterih živih bitij. Ljudje so se že od nekdaj spraševali, kaj pravzaprav Luna je. Danes se zavedamo, da je Luna . . . Pa saj vemo, kajne?

Saturn je svoj neuradni naziv najlepšega planeta v Osončju dobil zaradi prečudovitih obročev, ki ga obdajajo. Ta planet sicer ni edini z obroči, vendar so v primeru Saturna te tvorbe mnogo večje in svetlejše kot tistih okoli ostali plinastih orjakov. O Saturnovih obročih obstaja mnogo nerešenih vprašanj: koliko so stari? Kakšna bo njihova usoda v daljni prihodnosti? In ali bo Saturn kdaj izgubil svoj laskavi naslov?

Letos decembra bo minilo 50 let odkar so se astronavti nazadnje sprehajali po površju našega edinega naravnega satelita. 14. decembra leta 1972 se je posadka Apolla 17 pod vodstvom poveljnika Gena Cernana poslovila od Lune in to je bil konec najbolj velikopoteznega in najdražjega vesoljskega programa v zgodovini človeštva. Obisk Meseca je mnogim vliv upanje na skorajšnjo kolonizacijo, ne le Lune, temveč kar Osončja. Toda izkazalo se je, da je bil program Apollo izjemno drag projekt, ki nam je prinesel premalo praktičnih koristi. Tako si podobnega podviga vse do danes ni privoščila nobena druga država. Leta 2017 pa je ameriška NASA naznanila začetek programa Artemis. Končno naj bi se človeštvo vrnilo na Mesec, pri čemer pa naj bi tokrat to nebesno telo osvojili trajno. Pri vsem tem, pa naj bi bil projekt Artemis le odskočna deska za veliko bolj ambicijozen projekt.

Kakšni pa so pravzaprav cilji programa Artemis? Kako bo potekala njegova izvedba? Kdo vse sodeluje v tem projektu? In ali Artemis res pomeni začetek kolonizacije vesolja?

Zemlja je edinstven planet v Osončju, saj na njej najdemo celine, ki jih obdajajo globoki oceani. Obstoj obojih je med drugim posledica dejstva, da jezunanja plast našega planeta, torej skorja, trdna. V splošnem sprejete znanstvene razlage govorijo o nastanku ter nenehnem obnavljanju Zemljine skorje, ki jeposledica procesovv notranjosti našega planeta. Toda nedavno odkritje znanstvenikov avstralske univerze Curtin pod vodstvom profesorja Chrisa Kirklanda, je te teorije vsaj delno postavilo pod vprašaj. Ta skupina znanstvenikov je nedavnopredstavila tezo, da je zgodaj v Zemljinem obstoju njeno skorjo pomagala izoblikovati kar naša Galaksija oziromaRimska cesta.

Kako so Kirkland in sodelavcem prišli na tako radikalno idejo? Kakšne dokaze imajo zanjo? In kako naj bi se ravno naša Galaksija vmešala v nastanek Zemljine skorje?

Uran in Neptun sta najbolj zunanja planeta v Osončju. V mnogih pogledih  sta si zelo podobna, zaradi česar ju pogosto imenujemo dvojčka. Oba sta  tudi modre barve, vendar različnih odtenkov. Znanstveniki so sedaj  ugotovili vzrok te razlike, ki tiči v sestavi zunanjih plasti njunih atmosfer.

Dva planeta, ledena orjaka v svojih notranjostih skrivata pokrajino iz  čistega diamanta. Če bi se tam lahko sprehajali, bi nam diamanti  dobesedno deževali z neba. V tej epizodi razkrijemo o katerih planetih  teče beseda, zakaj v njuni notranjosti pride do tvorbe diamantov in kako  smo do tega odkritja sploh prišli.

Kako majhni delci iz vesolja povzročajo napake na naših računalnikih.

Kaj dihajo astronavti? Od kod jim kisik? Kako bodo ta plin pridobovali bodoči prebivalci na Luni in Marsu?