
Sign up to save your podcasts
Or


Večer šampionov
V športno pogovorni oddaji V sredo s slovenskimi zimskimi športniki, ki začenjajo priprave na novo sezono, prepletemo pogovore o načrtih, spremembah in izzivih prihajajoče sezone z domačim svetovnim nordijskim prvenstvom v Planici.
Smučarski skakalci so že začeli fizične priprave pred vrnitvijo na skakalnice, kjer nadgrajujejo svojo tehniko. Reprezentanti po koncu sezone pregledajo predvsem rezultate, selektor pa dela bolj natančne analize, na podlagi katerih se delajo načrti za naprej. Letos bo veliko sprememb tudi pri opremi, Zoran Zupančič upa predvsem, da to ne bo vplivalo na tehniko skakanja.
"Svetovno prvenstvo v Planici je letošnji največji izziv. Domače prvenstvo je precej bolj redko kot olimpijada." – Peter Prevc
Novi vodja biatlonske panoge Tomas Globočnik se v zadnjih dneh ukvarja predvsem s posledicami prestopa Anamarije Lampič v njihove vrste. Pravi, da je vse presenetila, da je njeno dejanje glede na prihajajoče domače svetovno prvenstvo hrabro in odločitev pozdravljajo. Poudarja, da je prva biatlonska sezona Lampičeve namenjena predvsem spoznavanju s tekmovanjem v panogi.
Dobitnik olimpijske kolajne Tim Mastnak meni, da skupno treniranje deskarjev ni prava pot, upa, da se SZS tega zaveda in bo njihove želje upoštevala. Čeprav delajo vsak zase, pa pozdravlja srečevanje s sotekmovalci na določenih delih sezone, kar bi bilo za vse dobro.
"Nisem veliko spreminjal. Celotno sezono sem bil v svetovnem vrhu in ni mi treba iskati tople vode. Držati se moram preverjenega recepta, stremeti k temu, da bom brez poškodb in bom lahko treniral po pripravljenem programu. Verjamem, da bodo rezultati dobri tudi v prihodnjih sezonah." – Tim Mastnak
Žan Kranjec si je po koncu sezone vzel prosto, da je spočil telo in glavo, a so kondicijske treninge začeli že v začetku maja. Kljub vzponom in padcem v svetovnem pokalu je bila zanj zaradi medalje na olimpijskih igrah sezona uspešna, si pa želi več konstantnosti.
Tudi Ana Bucik je začela treninge, čeprav se vrstijo še medijske obveznosti, ki pa so po njenih besedah prijetne, tako da se tudi med pripravami lahko nekoliko sprostijo. Dodaja, da so kondicijski treningi naporni, a sestavni del dobre podlage za zimo. Cilja na naslednjo stopničko – stopničko na stopničke.
Andreja Slokar se je šele v lanski sezoni prebila v svetovni pokal
V športni pogovorni oddaji »V sredo« na Valu 202 je bila tokrat sogovornica najboljša slovenska smučarka zadnje sezone svetovnega pokala Andreja Slokar. 24-letna specialistka za slalom iz Ajdovščine se je šele v lanski sezoni prebila v svetovni pokal in se s samostojno ekipo nekoliko bolj vključila v reprezentančne okvire, v zadnji sezoni pa je že dosegla dve zmagi svetovnega pokala in bila izjemno blizu olimpijski medalji. O njeni karieri, hitrem vzponu in načrtih za prihodnost se je po koncu sezone z njo pogovarjal Igor Tominec.
Nova junakinja svetovnega pokala je povedala, da sicer intervjujev ne mara prav preveč, da obožuje predvsem smučanje in tekmovanja, da pa so ji tudi tekme še ne tako davno predstavljale težavo.
"Zdaj se s tekmami dobro spopadam. Še pred tremi leti pa sem zmrznila. Ko je bil trening, sem bila super, na tekmi pa slaba. Zdaj je na srečo ravno obratno. Pomagalo mi je delo s psihologi. Poleg tega bi izpostavila Severina Lipovška, mojega kondicijskega trenerja. Ko je on začel delati z mano, nisem bila niti Š od športnice. Če zdaj pogledam za nazaj, me je malo sram, v kakšni pripravljenosti sem bila."
Je zelo družabna oseba, zato ji covid časi niso bili ravno pri srcu. Je pa res, da v svetovnem pokalu ni doživela obdobja pred covidom, tako da ji je šele letošnji finale v Meribelu prinesel tudi nekaj spektakularnega vzdušja.
"V svetovni pokal sem vstopila že po začetku epidemije covida. Pravzaprav drugačnega svetovnega pokala sploh ne poznam. In ta, ki ga jaz poznam, preveč spominja na tekme nižje ravni, na katerih poleg nas ni nikogar. Zato je bilo prav dobrodošlo, da smo se na olimpijskih igrah in na finalu svetovnega pokala, lahko tudi vsaj malo družili."
Že po koncu svetovnega pokala je v tej pomladi investirala v hitre discipline z mislijo, da izboljša svoje predstave na hitro postavljenih veleslalomih. Pozitivni stranski učinek je bil, da je osvojila naslove državne prvakinje v obeh hitrih disciplinah in v kombinaciji.
"Smo se odločili z ekipo, da se bom malo bolj vrgla v hitre discipline. Predvsem zato, ker v veleslalomu ne znam pravilno reagirati, kadar je postavljeno naravnost in je proga zelo hitra. To je trenutno moj največji minus. Ne moremo pa govoriti o novi zvezdi v hitrih disciplinah, ker mi predvsem superveleslalom ni prijetna disciplina. Hitrost je visoka, ob tem pa moraš delati zahtevne zavoje. Smuk mi je bolj všeč, sama hitrost mi ustreza, zavoji pa niso tako hudi."
Slovenija je gostila ekipno evropsko prvenstvo v šahu
Brez uspeha za slovenske šahiste in šahistke na domačem ekipnem evropskem prvenstvu, hkrati poteka dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Nimamo vsak dan priložnost govoriti o šahu, konec letošnjega leta pa je za to več kot primeren, da spregovorimo o igri na 64 poljih, ki nam ob koncu novembra in začetku decembra ponuja toliko razlogov za pravzaprav vsakodnevno debato. Spomladi bo Slovenija gostila še posamično prvenstvo.
Gostje:
- Nina Rob, direktorica evropskega prvenstva
- Matej Šebenik, član slovenske reprezentance in član strokovnega sveta
- Matjaž Mazzini, predsednik komisije za promocijo šaha pri ŠZS
- Luka Lenič, najboljši slovenski šahist in prva šahovnica na zadnjih velikih tekmovanjih
Pred začetkom svetovnega pokala v smučarskih tekih
Konec tedna se začenja sezona za smučarske tekače, tudi za Anamarijo Lampič, ki bo v olimpijski sezoni eden osrednjih slovenskih zimskih likov.
Po nekaj težavah z boleznijo in prehladi je še vedno pozitivna, saj ve, da je poleti in jeseni dobro trenirala. Z ekipo so se letos odločili za višinske priprave z mislijo na Olimpijske igre.
"Lani sem bila na visokem nivoju – težko rečem, da bom letos to ponovila ali presegla. Imam željo biti še boljša, telo pa bo pokazalo kaj še lahko naredi, koliko še imam moči. Vsak dan, vsako leto delam na tem, da bi se izboljšala." – Anamarija Lampič
Pred kratkim se je skoraj popolnoma spremenila servisna ekipa. Lampičeva upa, da se bo dobro obnesla:
"Olimpijska sezona je že pred vrati, jaz pa novih ljudi sploh še nisem spoznala. Tu je velik vprašaj kako bomo zmogli. Počakati moramo na tekme. Menim, da so prepozno šli v to akcijo, ukrepati bi bilo treba takoj po koncu sezone."
Svoje občutke pred pričetkom sezone so podali tudi Miha Šimenc, Eva Urevc in trener reprezentance Nejc Brodar.
V drugi polovici januarja bo domača tekmo v Planici, nato pa sledi selitev na planjavo nad Pekingom v začetku februarja.
Zgodbe sedmih športnikov, za katere se je Slovenija iz postojanke sredi kariere spremenila v nov dom.
Ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije smo prepletli zgodbe nekaterih izpostavljenih športnikov, ki so v Slovenijo iz tujine in iz takšnih ali drugačnih razlogov tu ostali vse do danes, večina je na mednarodnih tekmovanjih tudi zastopala Slovenijo.
Denimo namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je za Slovenijo nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, v Londonu leta 2012, v Riu de Janeiru leta 2016 in v Tokiu leta 2021.
Za uspeh mora biti prisoten tudi kanček talenta
"Kot otroci v Bosni smo se veliko podili po nogometnih igriščih. Mojemu očetu, ki je tudi trener namiznega tenisa, gre zahvala, da me je pripeljal v ta šport. Ne vem, kako bi se vse skupaj zvrstilo, če bi se zares podal v nogomet." - Bojan Tokić
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Večjo tremo sem imela na intervjuju v slovenščini kot pa pri skakanju na olimpijskih igrah
"Slovenija mi je dala veliko, tukaj imam veliko prijateljev, dobro se počutim, blizu je morje, blizu je tudi smučišče. Dala mi je eno novo življenje, s katerim sem zelo zadovoljna." - Marija Šestak
Devetinštiridesetletni Kliton Bozgo je v Maribor prišel z 22 leti. Zvezdne trenutke v nogometni ligi prvakov je doživel prav z vijoličastimi. Vmes je igral za Olimpijo, pozneje še v Avstriji. Dvakrat je bil najboljši strelec slovenske lige.
Za vsakega nogometaša je čast, da igra za svojo državo
"Odločil sem se za Maribor. Zelo dobra izbira. Prvič sem igral za Maribor, žena je iz Maribora, poročila sva se na ljubljanskem gradu. Ko sva dobila datum za poroko, je prišlo vabilo iz reprezentance za isti dan." - Kliton Bozgo
Jakov Fak je za slovensko biatlonsko reprezentanco začel nastopati leta 2010 in takoj začel nizati uspehe. Ko je prišel v Slovenijo, je čutil, da se mora znova dokazati in da kolajne, ki jih je osvojil prej, ne veljajo nič več.
Medalje doma nimajo posebnega mesta, športniki vedno stremimo k novim uspehom
"Moj dom je zdaj tu, tukaj se počutim dobro. Mislim, da so me ljudje sprejeli in tudi jaz sem sprejel večino dobrih stvari, ki jih Slovenija ponuja." - Jakov Fak
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Svoje življenje je posvetila športu, a nikoli si ni predstavljala, da bo trenerka.
Moj cilj je biti najboljši
"Ko sem igrala za slovensko reprezentanco sem dobila slovensko državljanstvo. Ukrajina ne dovoli dvojnega državljanstva, zato sem morala ukrajinski potni list vrniti in ostal mi je samo slovenski." - Nataša Derepasko
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Počutim se kot Slovenec, a ne zanikam svojih korenin
"Slovenijo sem poznal. Mislil sem, da bom ostal petnajst dni, pa sem tu že 29. leto. Leta 1992 sem imel 16 let. V Slovenijo sem prišel ambiciozen, kar ni slabo, potem pa sem doživel, da ni bilo tako, da so bili drugačni časi." - Zoran Jovičić
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Živim v najlepšem mestu, ki me spominja na Gruzijo
"Saj veste, kaj pravijo. Od koder je tvoja žena, od tam si tudi ti. Moja žena pa je iz Ljubljane. Živim v najlepšem mestu, ki me zaradi zelene narave spominja na Gruzijo." - Vladimer Boisa
From the publisher's feed

14 Listeners

10 Listeners

3 Listeners

1 Listeners

10 Listeners

2 Listeners

3 Listeners

9 Listeners

5 Listeners

6 Listeners

3 Listeners

1 Listeners

5 Listeners

1 Listeners

5 Listeners

5 Listeners

0 Listeners

2 Listeners

7 Listeners

3 Listeners

0 Listeners