V tokratni oddaji V STENI gostimo Jureta Bornška – diplomiranega fizioterapevta, specialista manualne terapije in nekdanjega reprezentanta v športnem plezanju, ki je v mladinskih kategorijah dosegel številne vidne uspehe.

Jure je svojo poklicno pot zgradil na presečišču dveh velikih strasti – plezanja in poglobljenega razumevanja človeškega telesa. Izkušnje iz vrhunskega športa so mu odprle vpogled v ozadje poškodb, rehabilitacije in preventivne oskrbe, kar danes uspešno prenaša v svoje delo.

Danes vodi zasebno fizioterapevtsko ambulanto v Ljubljani, sodeluje s številnimi športniki in reprezentancami, obenem pa je bil nepogrešljiv član slovenskega strokovnega tima na kar štirih zaporednih olimpijskih igrah – v Pjongčangu, Tokiu, Pekingu in Parizu. 

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:30  Uvod.

00:01:25  Olimpijske igre in vloga vodje fizioterapevtskega teama.

00:08:30  Fizioterapevtska urgiranja na prireditvah.

00:12:25  Fokus, mir in tišine ter izkušnja Žana Koširja na OI.

00:17:00  Olimpijske igre napram ostalim športnim dogodkom.

00:20:10  Kako izgleda olimpijska vas?

00:25:35  Varnost na OI in stik s »svetovnimi športnimi zvezdniki?«

00:31:45  Prigoda z »zategnjenim hrbtom« Andreje Leški.

00:34:30  (Ne)atraktivnost otvoritvene/zaključne prireditve OI?

00:37:35  Fizioterapevtsko delo v Juretovi ambulanti in pomen ogrevanja pred aktivnostjo.

00:41:30  Napake rekreativnih plezalcev.

00:45:10  Pomen poznavanja in razumevanja plezalnih osnov.

00:49:55  Plezalni centri in varnost.

00:59:00  Psi v plezališčih in plezalnih centrih.

01:02:10  Pravilen pristop k prostočasnim aktivnostim.

01:06:30  Ustrezno ogrevanje pred športno aktivnostjo?

01:09:15  »Parkour«, poteg na peto, učenje tehnike.

01:11:25  Pomen in načini raztezanja.

01:20:40  Kaj je zdravja meja (pri naših prostočasnih aktivnostih)? 

01:26:10  Pomen spanja, pivo po plezanju in (ne)zdrava prehrane.

01:32:55  Zdravi prsti in kaj narediti zanje?

01:38:30  Vaje za kontra mišice in različni mehanizmi poškodb.

01:44:25  Kam ali komu na fizioterapijo?

01:49:15  Čakalne dobe pri fizioterapiji.

01:54:50  Kdaj z resnejšimi treningi pri otrocih?

02:03:30  Ali bo moj otrok »naslednja Janja?«

02:06:15  Namen ali smisel športa za otroke?

02:10:25  Kaj pa še počne Jure?

=============================

 

Planinska zveza Slovenije: 

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

 

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

 

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

 

=============================

Viki Grošelj je svojo alpinistično pot začel leta 1967 in se ji popolnoma predal. Z odličnimi vzponi si je prislužil mesto v ekipi jugoslovanske himalajske odprave, ki je na 8463 metrov visokem Makaluju preplezala novo smer v mogočni južni steni. To je bil mejnik, ki je slovenski alpinizem postavil na svetovni zemljevid ter navdihnil številne generacije za vrhunske vzpone v najpomembnejših gorstvih sveta. Viki je 10. oktobra 1975 stal na Makalujevem vrhu.

Skupno je dosegel vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov. Je prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh celin. Kot aktiven alpinistični smučar je med drugim smučal tudi z vrha Čo Oja.

Sodeloval je na več kot tridesetih odpravah, a njegova alpinistična sled presega zgolj plezanje. Je alpinistični inštruktor, gorski reševalec, športni pedagog in pisatelj. S svojim izjemnim pripovednim darom ter več kot dvajsetimi avtorskimi knjigami je zgodbe slovenskega alpinizma približal tudi tistim, ki sami morda nikoli niso stopili v svet gora. Za svoje delo in dosežke na področju alpinizma je prejel številna priznanja.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:29  Uvod.

00:02:45  Zaljubljen v Nepal.

00:05:35  Podobe Nepale v očeh zahodnega človeka.

00:14:10  Viki – »Benjamin« odprave Makalu 1975.

00:19:05  Mladostno plezalno obdobje pred Makalujem in zanimanje za odprave danes.

00:28:05  Čas po Makaluju.

00:37:15  Prve preplezane velike himalajske stene in smeri na Makaluju do leta 1975.

00:43:00  Teža slovesa slovenskega vrhunskega alpinizma in himalajizma.

00:47:10  Zakaj danes najvišji vrhovi (7500m+) niso tako popularni?

00:54:30  Koliko Slovencev se v zadnjem času podaja na osemtisočake – in kaj pomeni Himalaja pozimi?

00:59:55  Vpliv velike nadmorske višine na delovanje človeka.

01:02:30  Odprava Hindukuš 1977 in projekt - vsi najvišji vrhovi celin.

01:08:10  Kaj je pravi alpinizem in prigoda s smeri Y.

01:10:00  Lepote ne-plezalnega dela odpravarstva.

01:13:00  Kamin V. plezalne stopnje visoko na Everestu in Z greben Everesta po letu 1079.

01:20:00  Alpinizem je tudi nevaren in lastno soočenje s tveganjem (na Annapurni).

01:25:45  Alpinisti in domači, ki jih čakajo doma.

01:29:25  Moč doma in pomen notranjega ravnovesja.

01:33:30  Pakistanski Karakorum ali nepalska Himalaja.

01:36:20  Vikijevi prvi dve knjigi.

01:38:35  Pripovedni dar skozi obsežen Vikjev alpinistični literarni opus.

01:41:50  Literatura in humanitarnost.

01:45:25  Alpinizem in potreba po izražanju doživetega.

01:51:00  »Ko sem prvič zagledal steno Makaluja…?«

01:54:35  Pot ali cilj? Pot in cilj?

02:02:05  Izlet v Tibet in Nepal pomladi 2026 ter razstava o slovenskem himalajizmu v Pokhari (Nepal).

=============================   Planinska zveza Slovenije:    Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si   Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije   Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)   Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================

 

Filip Princi je že od malih nog povezan z aktivnostmi v naravi in gorah. Pri štirinajstih letih se je udeležil alpinistične šole na AO Nova Gorica.

Leta 2019 je opravil tečaj lednega plezanja, z orodji je poskusil tudi v skali, nato pa se mu je odprl nov svet plezanja. Popolnoma se je zaljubil v športno disciplino orodnega plezanja, imenovanega s tujko drytooling.

Ena najmlajših plezalnih disciplin ga je povsem prevzela in ji je posvetil veliko časa in energije. Postal je vodilni »drajtulaš« v Sloveniji, ki je preplezal številne zahtevne smeri v skali. Med njegovimi dosežki so smeri z ocenama D14 in D15, maja letos pa je opravil drugo ponovitev smeri Paralel World z oceno D16 v italijanskem plezališču Tomorrow’s World, ki velja trenutno za eno najtežjih v tej športni disciplini.

Filip je opravil tudi več ponovitev kombiniranih ledno-skalnih smeri. 

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:29  Uvod.

00:01:45  Filipova otroška povezava z naravo.

00:06:40  Vpis v alpinistično šolo in delo na bolder steni.

00:10:15  Stik s cepini in domača plezalna stena.

00:14:40  Vajeniška plezalna doba in prijateljstvo s Tinetom Cudrom.

00:22:40  Kaj je plezanje z orodji (orodno plezanje, drytooling, tulanje)?

00:26:30  »Friko s cepini« in težavnostna lestvica.

00:34:55  Vznemirljivost plezanja in treniranja.

00:41:55  Kako je Filip treniral za najtežjo smer?

00:46:25  Treniranje moči in vzdržljivosti.

00:52:45  Smer Paralel World (D16) v plezališču Tomorrow's world (Dolomiti, Italija).

00:56:20  Plezanje mix-ov (kombiniranih smeri).

00:59:05  Predanost cilju – najtežji smeri.

01:06:15  »Smer sem še enkrat ponovil!?«

01:12:35  Dva stila prostega plezanja pri drytoolingu (DTS ali 4/9).

01:19:10  Izzivi in cilji po preplezani najtežji preplezani smeri?

01:23:45  Perspektiva športne discipline?

01:26:50  Kako začeti s tulanjem?

01:33:00  Filipov prehranski režim in držanje plezalne forme.

01:35:40  S šport sem pridobil prave prijatelje.

01:40:30  Kaj mi pomeni (ta) šport?

=============================   Planinska zveza Slovenije: 

• Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si
• Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije
• Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije
• Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)
• Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

 

 

Že od malih nog je bila Alenka Mali obdana z naravo in pustolovščinami – njena starša, Monika Kambič in Klemen Mali, vrhunska alpinista, sta ji predala ljubezen do gora in življenja na prostem. Danes živi v Squamishu, v kanadski Britanski Kolumbiji, a ostaja tesno povezana s svojimi slovenskimi in argentinskimi koreninami. Alenka je uspešna profesionalna deskarka na snegu prostega sloga, base jumperka in plezalka. Ob tem ostaja zvesta sebi in svojim načelom, dejavna na številnih področjih življenja. Je ustanoviteljica neprofitne organizacije Lux Snow, ki povezuje dekleta pri turnem smučanju in deskanju, ukvarja se s fotografijo in filmsko produkcijo, načrtuje pa tudi začetek šolanja za gorsko vodnico. Tokrat se nam v steni pridruži odločna in navdihujoča mlada ženska, ki verjame, da iz cone udobja ne zraste nič dobrega – vrhunska športnica in prizemljena avanturistka, Alenka Mali.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29  Uvod. 00:01:50  Alenkini base skoki na Hrvaškem in v Sloveniji. 00:04:40  Začetki skakanja. 00:07:50  Trenutek, ko skočiš.  00:11:35  Številke v base-u. 00:17:40  Base skupnost v Squamishu. 00:20:05  Nesreče pri base-u in Alenkina nesreča. 00:28:55  Ocenjevanja tveganja in teža sprejemanja odločitev. 00:32:15  Posledice slabih izkušenj. 00:37:00  Delovanje možganov v kritičnih trenutkih. 00:40:20  A znam reči NE? 00:44:40  »Pritiski od zunaj.« 00:50:10  Kaj je to freeride smučanje? 00:58:00  Odmor od tekmovanj. 01:00:40  Plazovna varnost (na tekmovanjih in sicer)? 01:05:30  S snowboardom v prepad!? 01:13:25  Film »The Begining« (https://www.alenkamali.com/) 01:16:30  Now filmski projekt in projekt Luxsnow (https://lux-snow.com/) 01:20:25  Alenkino plezanje. 01:26:40  Pustolovščine položene v zibelko.  01:32:35  Vizija poklica gorske vodnice. 01:36:00  Dom in plani za prihodnost.

=============================   Planinska zveza Slovenije: 

• Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si
• Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije
• Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije
• Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)
• Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

 

 

Damjan Bevk je pripadnik Slovenske vojske z nazivom častnik – prvi pilot ter vodja posadke vojaškega helikopterja. V več kot 25 letih službovanja si je pridobil bogate izkušnje v vojaškem letalstvu.

Svojo letalsko pot je začel že pri šestnajstih letih z jadralnim letenjem. Kasneje je opravil šolanje za civilnega pilota, nato pa se posvetil vojaškemu letenju, kjer svojo kariero uspešno nadaljuje še danes.

Poleg službenih dolžnosti v Slovenski vojski sodeluje tudi pri številnih civilnih nalogah: pri helikopterski nujni medicinski pomoči, prevozih dojenčkov v inkubatorjih ter reševalnih akcijah v gorah.

S helikopterjem je sodeloval v številnih gorskih reševanjih po vsej Sloveniji, največkrat prav na zahtevnih terenih slovenskih Alp.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29  Uvod. 00:01:30  Primorski alpinizem in GRS Ajdovščina. 00:04:00  Oprema pilota. 00:08:15  Dejanovi začetki letenja in pilotsko usposabljanje. 00:14:50  Razlike med letalom in helikopterjem. 00:19:05  Zahtevno pilotsko šolanje. 00:24:15  Pravila letenja. 00:28:15  Organizacija helikopterskega reševanja v gorah v Sloveniji. 00:33:00  Aktivnosti helikopterskih enot SV v civilne namene poleg reševanja v gorah. 00:35:05  Jutranji sestanek posadke v pripravljenosti za gorsko reševanje na Brniku. 00:42:25  Pomen ustreznega komuniciranja med posadko. 00:48:00  Posadka se mora poznati med seboj. 00:51:00  Ocena tveganja in pomen pravega odločanja. 00:55:05  Pridobivanje informacij in podatkov o aktualnem vremenu za posadko. 01:00:00  »Ko si enkrat v zraku mora vedno biti izhod!« 01:06:05  Ko pride klic na pomoč? 01:13:35  Težavna stenska reševanja. 01:17:45  Letalsko izrazoslovje (letalska frazeologija). 01:21:45  Komunikacija med reševalno akcijo. 01:27:40  Razlika pri letenju poleti in pozimi ter vpliv višine na helikopter.  01:32:25  Ob klicu na pomoč sporočimo tudi kakšno je vreme. 01:36:40  Kaj narediti, ko se zgodi nesreča? 01:44:00  V območju delujočega helikopterja je potrebno biti zelo previden. 01:47:00  Ljudje smo reševalcem zelo hvaležni. 01:50:30  Z leti se tudi odnos letenja spreminja in pomen predajanje znanja in izkušenj na mlajše. 01:56:40  Damjanov prosti čas.

=============================   Planinska zveza Slovenije: 

• Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si
• Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije
• Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije
• Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)
• Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Peter Ščetinin se je za gore navdušil že v gimnazijskih letih, ko ga je prevzela Buhlova knjiga Nanga Parbat in Ciril Debeljak z opisi vzponov na Steber v Dedcu. Med študijem je začel aktivno plezati in hitro pokazal izjemen talent ter zagnanost. Kmalu je postal eden vodilnih alpinistov svoje generacije v 60. letih prejšnjega stoletja, znan po številnih zahtevnih ponovitvah in prvenstvenih smereh. Veliko teh je preplezal s svojo ženo, pokojno Barbko Lipovšek Ščetinin.

Veljal je za odličnega skalnega plezalca, ki se je pogosto odpravljal tudi na samostojne vzpone. Sodeloval je na številnih alpinističnih odpravah – med drugim v Kavkaz (1965), na Pik Lenin (1967), na Istor-o-Nal v Hindukušu (1971) in na Kangbačen v Nepalu (1974). Med njegovimi izstopajočimi dosežki so tudi ena prvih slovenskih ponovitev Heckmaierjeve smeri v Eigerju, solo ponovitev Ašenbrenerjeve smeri v Travniku ter legendarna prvenstvena smer čez Obraz Sfinge v severni steni Triglava, ki jo je leta 1966 preplezal skupaj z Antejem Mahkoto.

V novi epizodi podcasta V steni gostimo alpinistično legendo – človeka, ki je nekoč dejal, da se je v gorah iskal in se tam tudi našel. Z nami je neumorni 90-letni zaljubljenec v slovenske gore, vrhunski alpinist, Peter Ščetinin.

 Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:30  Uvod.

00:02:08  Med Trento in Tirolsko.

00:03:50  Vznemirljivost solo plezanje.

00:08:00  Čas študija in alpinistični začetki.

00:12:00  Plezanje z ženo Barbko Lipovšek Ščetinin.

00:16:00  Nesreči v steni Dedca in Piz Badila.

00:25:00  Letenje z jadralnim zmajem in »švercanje« preko meje.

00:29:30  Plezanje nad Tamarjem in zimski alpinizem v 60. letih.

00:32:30  Prvenstvena smer v Obrazu Sfinge v Severni Triglavski steni.

00:40:50  Odprava Kavkaz (1965) na Elbrus in na Pik Lenin (1967).

00:44:20  Odprava v Hindukuš leta 1971.

00:51:40  Odprava Kangbačen leta 1974 in nesreča pri zmajarstvu.

00:55:30  Prijateljstvo Georgom in Heckmaierjeva smer v Eigerju.

00:59:00  Plezanje v Paklenici.

01:05:40  Plezanje v »zrelih letih«.

01:11:40  Spomini na Sfingo.

=============================   Planinska zveza Slovenije: 

• Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si
• Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije
• Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije
• Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)
• Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Peter Podgornik se je z gorami začel resneje ukvarjati leta 1975, ko je skupaj z bratoma Pavlom in Rudijem prehodil velik del Slovenske planinske transverzale. Dve leti kasneje je postal alpinist, nato pa v naslednjih dveh letih še alpinistični inštruktor in leta 1982 še gorski reševalec.

Z bratom dvojčkom Pavlom sta tvorila vrhunsko alpinistično navezo. Leta 1981 sta se skupaj udeležila legendarne jugoslovanske odprave v južno steno Lotseja, leto kasneje pa sta s primorsko alpinistično odpravo, v kateri sta bila še Zlatko Gantar in Ivan Rejc, v južni steni Aconcague preplezala novo smer.

Tragična smrt brata Pavla leta 1982 v Malem Koritniškem Mangartu Petra ni zaustavila – z neomajno predanostjo je nadaljeval svojo alpinistično pot. Udeležil se je številnih odprav v Himalajo, na Grenlandijo, v Severno Ameriko in večkrat v Patagonijo. Leta 1986 je bil del izjemne odprave, ki je v vzhodni steni Cerro Torreja preplezala divjo in zahtevno novo smer. Peter Podgornik je tudi avtor spletnega alpinističnega vodnika Primorske stene, ki je pomemben prispevek k slovenski alpinistični skupnosti. Za svoje bogato delo na področju alpinizma je prejel več priznanj.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29  Uvod 00:02:10  Nastajanje spletnega alpinističnega vodnika Primorske stene: www.primorskestene.com . 00:07:10  »Včasih se je več plezalo v hribih.« 00:09:10  Alpinistično obdobje po 2. sv. vojni na goriškem in ustanovitev AO Nova Gorica. 00:14:10  Alpinistični tabor v Vratih ter hribovske aktivnosti med vojaščino.  00:20:50  Alpinistični začetki in pomen alpinističnih novic za skupnost. 00:27:00  Nepokritost alpinistične vodniške literature v Julijskih Alpah. 00:29:55  Zgodbi o prvi šestici v primorskem delu Julijskih Alp in z Razorja. 00:33:40  Cvet primorskih sten. 00:35:50  Slavko Svetličič – Slavc. 00:39:45  Plezanje v Breithornu in Bonattijeve smeri v S steni Matterhorna.  00:44:15  Odprava v južno steno Lotseja leta 1981. 00:51:20  Riccardo Cassin, Ignazio Piussi in Renato Casarotto.  00:55:40  Prva primorska alpinistična odprava v južno steno Aconcaguo. 01:07:30  Še več slovenskih novih smeri v južni steni Aconcague. 01:12:50  Aleš Kunaver in Tone Škarja. 01:16:40  Nesreča brata Pavla v Malem Koritniškem Mangartu in spominski alpinistični tabor. 01:24:45  Prvenstvene smeri in zgodbe o Slavcu (www.slavkosveticic.com). 01:35:20  Odprava Cerro Torre leta 1986. 01:44:28  9 Slovencev na vrhu Cerro Torreja in neljuba izkušnja s Francozi ter Italijani. 01:48:10  Pot domov.  01:50:40  Zgodba s Cerro Adele z argentinske Patagonije. 01:58:40  Spominske alpinistične smeri. 02:00:30  Peter Podgornik in gore.

=============================   Planinska zveza Slovenije: 

• Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si
• Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije
• Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije
• Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)
• Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

 

Domen Škofic je s plezanjem začel že pri šestih letih in hitro pokazal izjemen talent. V mladinskih vrstah je posegal po najvišjih odličjih, nato pa uspešno nadaljeval tudi v članski konkurenci. V letih 2014 in 2015 je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala v kombinaciji, leta 2016 pa je kot prvi slovenski plezalec osvojil skupno zmago svetovnega pokala v težavnosti. Leta 2018 je ta uspeh ponovil s tretjim mestom.

V svetovnem pokalu je zbral:

• 5 zlatih medalj
• 4 srebrne medalj
• 5 bronastih medalj

Leta 2022 je zaključil svojo bogato tekmovalno kariero in se povsem posvetil plezanju v skali. Do junija 2025 je dosegel impresivne rezultate:

• 35 smeri z oceno 8c
• 22 smeri z oceno 9a
• 6 smeri z oceno 9a+
• več smeri težavnosti 8c+ tudi na pogled (on-sight) in na flash

22. maja 2025 je preplezal legendarno smer Move v norveškem Flatangerju z oceno 9b, kar trenutno velja za najzahtevnejšo športnoplezalno smer, ki jo je preplezal Slovenec.

Teme, ki smo jih obdelali:

• 00:00:00  Uvod.
• 00:02:10  Velikost bicepsa.
• 00:06:20  Smer Move - najtežja preplezana slovenska športnoplezalna smer.
• 00:10:20  Ocena smeri in plezališče Flatanger na Norveškem.
• 00:17:35  Plezališče Flatanger je tudi za rekreativce.
• 00:19:30  Plate nekoč in previsi danes.
• 00:24:55  Najtežje smeri v Španiji in »popravljanje« smeri.
• 00:29:20  Kako se ogreva Domen Škofic (9a (in več) klajmber)?
• 00:34:10  Teža motivacije in ohranjanje visoke ravni fizične pripravljenosti.
• 00:38:25  Pomen in moč vizualizacije.
• 00:43:51  »Dovolim si biti obseden…!«
• 00:46:35  Dopolnilne vaje ob plezanju za boljšo storilnost.
• 00:50:40  Treningi in ostalo za boljše plezanje nikoli ne smejo biti žrtvovanje.
• 00:55:45  Izražanje svoje unikatnosti in svojega potenciala.
• 01:02:20  V iskanju notranjega ravnotežja.
• 01:09:30  Tekme so lahko fantastične učiteljice življenja.
• 01:11:50  Prihodnost sklanega športnega plezanja.
• 01:18:20  Smer Move me je spremenila.
• 01:21:45  Brez notranjega miru bo tudi plezanje slabo.
• 01:23:30  Kaj danes v športnem plezanju pomeni, da je nekaj »težko«?
• 01:27:50  Razlika je v tem, kako hitro (ali počasi) posameznik prepleza eno smer v skali.

=============================   Planinska zveza Slovenije: 

• Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si
• Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije
• Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije
• Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)
• Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Betka Galičič je svojo plezalno pot začela leta 1981 v alpinističnem odseku Škofja Loka in se hitro uveljavila kot alpinistka. Opravila je številne ponovitve predvsem skalnih smeri, tako v Sloveniji kot v tujini. Leta 1988 sta s soplezalko Ksenjo Lenarčič iz Trbovelj kot prvi Slovenki preplezali legendarno smer Salathé na El Capitanu ter klasiko v severozahodni steni Half Doma v narodnem parku Yosemite v ZDA.

Proti koncu osemdesetih let se je vse bolj posvečala športnemu plezanju – v obdobju, ko se je ta disciplina šele rojevala. S svedrovcem v roki je začela opremljati številne nove smeri in urejati plezališča po vsej Sloveniji.

Betka Galičič še danes ostaja predana opremljevalka športnoplezalnih smeri. Zvesta sama sebi in svoji ljubezni do skale že več kot 25 let soustvarja slovensko plezalno krajino – za vse nas ljubitelje športnega plezanja.  

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00  Uvod. 00:02:10  Betkina dejavnost v kanjonu Čikole (HR). 00:08:15  Hrvaška plezalna skupnost in plezališča na Hrvaškem. 00:11:50  Odnos skupnosti do (pre)opremljevalcev smeri. 00:15:15  Potencial za nove smeri? 00:19:00  Oprema za (pre)opremljanje smeri. 00:22:15  Občutek in izkušnje opremljevalca ter število narejenih smeri. 00:25:30  (Ne)hvaležnost plezalne skupnosti in prispevek: PROJEKTOSP5 na 1919. 00:34:00  Plani in potencial za nova plezališča? 00:39:25  Betkini plezalni začetki v AO Škofja Loka. 00:43:20  AO Škofja Loka v 80-ih. 00:47:10  Plezanje v Dolomitih in zgodba s Civette. 00:52:15  Odprava v Yosemite, ZDA. 00:55:30  Plezanje smeri Salathe v El Capitanu. 01:03:30  Od alpinizma k športnemu plezanju. 01:07:55  Športno plezalni izleti in začetka vrtanja. 01:11:20  Zadovoljstvo ob opravljenem delu. 01:13:25  Kam gre pa Betka najraje plezati?

 

Boštjan Gortnar v gore zahaja že od malih nog, svojo ljubezen do planin pa je v začetku 90. let prejšnjega stoletja nadgradil z aktivnim delom kot markacist pri Planinskem društvu Medvode. Od takrat dalje je nepogrešljiv del srčne skupine prostovoljcev, ki skrbijo za urejenost in varnost več kot 10.000 kilometrov planinskih poti po vsej Sloveniji.

Boštjan že vrsto let vodi številne delovne akcije na terenu, bil je načelnik markacistov domačega društva, markacist inštruktor ter dolgoletni član Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije. Trenutno deluje kot član strokovnega odbora za tehnična vprašanja, kjer s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pomembno prispeva k razvoju in vzdrževanju planinske infrastrukture.

Tokratni gost podcasta V steni je strokoven, predan in izjemno izkušen markacist – Boštjan Gortnar.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uvod.
• Markacisti tudi s helikopterjem.
• Planinske poti se niso naredile same.
• Poškodbe planinskih poti in prostovoljstvo.
• Pri markacistih je luštno.
• Delo markacistov je zelo raznoliko.
• Jalovec je zahtevna gora.
• Oprema markacistov, težki nahrbtniki in prigoda z akcije s Triglava.
• Prigoda z akcije s Triglava in specifičnost zavarovane poti na Triglavu
• Kako se dela markacisti nameščajo jeklenice in druga pomagala?
• Zavarovane plezalne poti (»ferrate«) in problem obrabljene gladke skale.
• Obiskanost Triglava in delo v gozdu.
• V letu 2025 je registriranih 941 markacistk in markacistov.
• Pomen delanja poti ob ustanovitvi SPD in Knafelčeva markacija.
• Za narisati lepo markacijo je potrebno kar nekaj vaje.
• Smerne table, druge oznake in kam namestiti označbe.
• Kakršenkoli neuradno poseganje v označevanje poti je narobe in kaznivo.
• Bližnjic mimo urejenih planinskih poti ne smemo uporabljati!
• Kako potekajo tečaji za markaciste?
• Dan slovenskih markacistov.
• Naj planinska pot 2025.
• Obvestilo o stanju poškodbe planinskih poti in aplikacija maPZS.
• Prigoda z Rateške Ponce
• Če je sneg se markacij ne vidi.