Betka Galičič je svojo plezalno pot začela leta 1981 v alpinističnem odseku Škofja Loka in se hitro uveljavila kot alpinistka. Opravila je številne ponovitve predvsem skalnih smeri, tako v Sloveniji kot v tujini. Leta 1988 sta s soplezalko Ksenjo Lenarčič iz Trbovelj kot prvi Slovenki preplezali legendarno smer Salathé na El Capitanu ter klasiko v severozahodni steni Half Doma v narodnem parku Yosemite v ZDA.

Proti koncu osemdesetih let se je vse bolj posvečala športnemu plezanju – v obdobju, ko se je ta disciplina šele rojevala. S svedrovcem v roki je začela opremljati številne nove smeri in urejati plezališča po vsej Sloveniji.

Betka Galičič še danes ostaja predana opremljevalka športnoplezalnih smeri. Zvesta sama sebi in svoji ljubezni do skale že več kot 25 let soustvarja slovensko plezalno krajino – za vse nas ljubitelje športnega plezanja.  

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00  Uvod. 00:02:10  Betkina dejavnost v kanjonu Čikole (HR). 00:08:15  Hrvaška plezalna skupnost in plezališča na Hrvaškem. 00:11:50  Odnos skupnosti do (pre)opremljevalcev smeri. 00:15:15  Potencial za nove smeri? 00:19:00  Oprema za (pre)opremljanje smeri. 00:22:15  Občutek in izkušnje opremljevalca ter število narejenih smeri. 00:25:30  (Ne)hvaležnost plezalne skupnosti in prispevek: PROJEKTOSP5 na 1919. 00:34:00  Plani in potencial za nova plezališča? 00:39:25  Betkini plezalni začetki v AO Škofja Loka. 00:43:20  AO Škofja Loka v 80-ih. 00:47:10  Plezanje v Dolomitih in zgodba s Civette. 00:52:15  Odprava v Yosemite, ZDA. 00:55:30  Plezanje smeri Salathe v El Capitanu. 01:03:30  Od alpinizma k športnemu plezanju. 01:07:55  Športno plezalni izleti in začetka vrtanja. 01:11:20  Zadovoljstvo ob opravljenem delu. 01:13:25  Kam gre pa Betka najraje plezati?

Boštjan Gortnar v gore zahaja že od malih nog, svojo ljubezen do planin pa je v začetku 90. let prejšnjega stoletja nadgradil z aktivnim delom kot markacist pri Planinskem društvu Medvode. Od takrat dalje je nepogrešljiv del srčne skupine prostovoljcev, ki skrbijo za urejenost in varnost več kot 10.000 kilometrov planinskih poti po vsej Sloveniji.

Boštjan že vrsto let vodi številne delovne akcije na terenu, bil je načelnik markacistov domačega društva, markacist inštruktor ter dolgoletni član Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije. Trenutno deluje kot član strokovnega odbora za tehnična vprašanja, kjer s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pomembno prispeva k razvoju in vzdrževanju planinske infrastrukture.

Tokratni gost podcasta V steni je strokoven, predan in izjemno izkušen markacist – Boštjan Gortnar.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uvod.
• Markacisti tudi s helikopterjem.
• Planinske poti se niso naredile same.
• Poškodbe planinskih poti in prostovoljstvo.
• Pri markacistih je luštno.
• Delo markacistov je zelo raznoliko.
• Jalovec je zahtevna gora.
• Oprema markacistov, težki nahrbtniki in prigoda z akcije s Triglava.
• Prigoda z akcije s Triglava in specifičnost zavarovane poti na Triglavu
• Kako se dela markacisti nameščajo jeklenice in druga pomagala?
• Zavarovane plezalne poti (»ferrate«) in problem obrabljene gladke skale.
• Obiskanost Triglava in delo v gozdu.
• V letu 2025 je registriranih 941 markacistk in markacistov.
• Pomen delanja poti ob ustanovitvi SPD in Knafelčeva markacija.
• Za narisati lepo markacijo je potrebno kar nekaj vaje.
• Smerne table, druge oznake in kam namestiti označbe.
• Kakršenkoli neuradno poseganje v označevanje poti je narobe in kaznivo.
• Bližnjic mimo urejenih planinskih poti ne smemo uporabljati!
• Kako potekajo tečaji za markaciste?
• Dan slovenskih markacistov.
• Naj planinska pot 2025.
• Obvestilo o stanju poškodbe planinskih poti in aplikacija maPZS.
• Prigoda z Rateške Ponce
• Če je sneg se markacij ne vidi.

Marjeti Keršič Svetel so bile gore in umetnost položene v zibelko. Njena mama, Alenka Svetel, je bila odlična alpinistka in predana gledališka igralka. Oče, Marjan Keršič Belač, vrhunski alpinist in akademski kipar, je bil tudi član prve slovenske himalajske odprave na Trisul leta 1960.

Marjeta Keršič Svetel je profesorica zgodovine in diplomirana etnologinja. Na podiplomskem študiju se je posvetila varstvu naravne dediščine. V skoraj dveh desetletjih televizijskega ustvarjanja se je podpisala kot avtorica številnih reportaž in dokumentarnih filmov, posvečenih naravni in kulturni dediščini gorskih območij. Slovensko javnost pa je najbolj nagovorila kot ustvarjalka in voditeljica legendarne oddaje Gore in ljudje na nacionalni televiziji.

Kot predana zagovornica ohranjanja naravne in kulturne dediščine je bila podpredsednica organizacije CIPRA International, ustanovna članica Mountain Wilderness Slovenija ter dejavna v mednarodnem združenju Interpret Europe.

Z nami v oddaji V steni tokrat izjemna ustvarjalka, publicistka, predavateljica, naravovarstvenica in iskrena ljubiteljica gora – Marjeta Keršič Svetel.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uvod.
• Oddaja Gore in ljudje.
• Pasja vprega na Bohinjskem jezeru.
• Vsebina oddaje Gore in ljudje.
• Zakaj nimamo (več) take oddaje?
• Ustvarjanje oddaj z gorniško vsebino je težko.
• V gorah človek čuti veliko potrebo po ustvarjalnosti in izražanju.
• Narava je pomembnejša za človeka kot si morda predstavljamo!
• A se bo človek v prihodnosti korenito spremenil?
• Gorsko okolje je potrebno razumeti, ne ga samo gledati.
• Poslanstvo vodništva v gorah je več plastno in pomen radovednosti.
• Interesi različnih skupin v gorskem svetu so različni.
• Pomen dobre komunikacije in primer dobre prakse s tujine!
• Kmetijstvo v gorah in izgubljene prakse.
• »Slovenke in Slovenci smo specifični!«
• Marjetin prvi dokumentarni film o Vipavski trgatvi.
• Film o Slovencih v Terski dolini in boj za ohranjanje kulturne in naravne dediščine.
• Gore, narava in umetnost so bili Marjeti položeni v zibelko.
• Marjetina starša, Alenka Svetel in Marjan Keršič Belač.
• Knjiga o »Belačevi tehniki« in zavedanje pomena kulturne dediščine.
• Slovenski alpinizem in »težave« sodobnega alpinizma.
• Zgodba o japonskem dokumentarnem filmu in nepredvidljivost narave.
• Hoditi blizu meje med življenjem in smrtjo in te nikoli ne prestopiti.
• Vsak od nas si lahko najde svojo Annapurno v gorah in v dolini.
• Lepote dežele, vrednote in pomen pogovarjanja.
• Različnost nas mora dopolnjevati.
• Prigoda izpred Aljaževega doma.

Roman Robas je svojo plezalno pot začel leta 1957. Z leti se je izoblikoval v alpinista, alpinističnega inštruktorja, gorskega vodnika ter gorskega reševalca. Že več kot 70 častitljivih let je zvest član Planinske zveze Slovenije, kjer je deloval na številnih področjih, tako strokovno kot prostovoljno. Tudi danes ostaja dejaven med alpinisti veterani.

Roman sodi v zlato generacijo slovenskih alpinistov, ki je pisala zgodovino predvsem na področju himalajskih odprav. Njihova pot je najprej sledila svetovnemu vrhu alpinizma, ga nato ujela in nenazadnje soustvarjala himalajsko zgodbo v svetovni alpinistični areni.

Sodeloval je v številnih legendarnih odpravah: leta 1974 na Kangbačen, leto pozneje na Makalu, leta 1979 na Everest, leta 1988 na Čo Oju in leta 1996 v odpravi treh vrhov v zahodni Nepal.

Z nami V steni človek z izjemno plezalno zgodbo, legendarni alpinist, večni mladenič in brez dlake na jeziku – Roman Robas.

Teme, ki smo jih obdelali:

Uvod.Romanovi planinski začetki.Razlika med Alešem Kunaverjem in Tonetom Škarjo.Dileme in kriteriji pri izbiri članov odprave.Aktivnost pri gimnastiki.Plezalni začetki in takratna oprema.Stik z ostalimi alpinisti in takratna informiranost.Prigoda: izgubljeno s prevodom!Vrh na Kangbačnu.Odprava na Kavkaz leta 1964 (izmenjava z alpinisti iz SZ).Prihod ruskih alpinistov in nesreča v Tamarju.Romanova aktivnost v planinski organizaciji.Odnos starejših alpinistov do mlajših.Časi nekoč in časi danes.Prvič v Nepalu in odprava Kangbačen.Hrana na odpravah.Makalu 1975.Everest 1975.Ang Phu in njegova smrt.Odprava Čo Oju 1988 in težave ob odhodu.Plakat odprave Čo Oju 1988.Potek odpraveČlan PZS preko 70 let. 

Matjaž Jeran je začel plezati leta 1991 in kmalu sta se pokazala talent ter še večja zagnanost. Bil je tudi tekmovalec, a še večji fokus je Matjaž Jeran – Jerry namenil plezanju športnoplezalnih smeri v naravnih stenah. Postal je alpinist in začel hoditi na odprave. Avanturistična odprava v Kenijo z novo smerjo, prva slovenska prosta ponovitev Freeriderja v El Capitanu, prost vzpon po Slovenski smeri na karakorumski Nameless Tower in številne druge plezalne avanture Matjaža Jerana uvrščajo med ene najpomembnejših slovenskih večraztežajnih skalnih plezalcev. Matjaž, ki so mu prodorne ideje in avantura vedno blizu, je z Alenko svoja otroka raje peljal na poletne počitnice v pakistansko gorovje kot pa na Jadran. Je sicer tudi predan družinski človek. Leta 2013 je z ekipo uresničil sanje številnih slovenskih plezalk in plezalcev ter kot glavni motor projekta odprl vrata prvega res modernega slovenskega plezalnega centra – PCL. Tokrat je z nami v rubriki V steni odločni podjetnik, vizionar in vrhunski plezalec – Matjaž Jeran.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uvod
• Družinske poletne počitnice v pakistanskem gorovju.
• Ali je v Pakistanu (ne)varno?
• Matjaževi plezalski začetki leta 1991.
• Plezalna scena sredi 90-ih.
• Alpinistična šola, plezanje in Paklenica.
• Odprava v Afriko (Mt. Poi, Kenija).
• Odpravi v Pakistan na Namlees tower leta 2004 in 2006.
• Odpravi v Kanado in ZDA ter v Kirgizijo.
• Začetki življenja s poučevanjem plezanja.
• Ideje in poskusi izgradnje »konkretnejše« plezalne infrastrukture.
• Plezalni center Ljubljana (PCL).
• 2013 se odpro vrata PCL-ja.
• Izzivi delovanja plezalnega centra.
• Plezanje in odnos do plezanja skozi čas zadnjih let.
• Kadrovski potencial na slovenski plezalni sceni.
• Pričakovanja uporabnikov in realne zmožnosti ponudnika.
• Zakaj je Matjažu (in ekipi) uspelo?
• Plezalni in drugi plani?

V mladostniških letih je bil vrhunski alpski smučar. V času vojaščine se je srečal s plezanjem in nato postal alpinist. Preplezal je preko 450 alpinističnih smeri, vsaj 20 prvenstvenih.

1983 je diplomiral iz primerjalne književnosti in nemščine, 1989 magistriral iz primerjalne književnosti, 1997 doktoriral s področja literarnih ved, 2007 pa je postal redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova bibliografija zajema številne znanstvene in strokovne monografije, prevode strokovnih del, eseje in različne članke. Za svoje delo je že prejel številna priznanja.

Z Iztokom Tomazinom sta skupaj napisala izvirno svojevrstno avtobiografijo z naslovom Naveza, ki povzema 30 let njunega prijateljstva in razmišljanja o družini, naravi, etiki, hrepenenju, lastni volji in omejitvah, življenju in smrti, preseganju in minevanju.

Tokrat z nami V steni eden vodilnih sodobnih slovenskih literarnih teoretikov, vrhunski esejist in alpinist Tomo Virk.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uvod
• Poletno smučanje nad Češko kočo.
• Plezalni začetki in služenje vojaškega roka v Tolminu.
• Smučanje in plezanje v vojski.
• Smučanje v gorah po vojski.
• Alpinistična šola in resnejši alpinizem.
• Odprava v ZDA in Kanado.
• Plezanje v Paklenici in Tulovih gredah.
• Dve »travmatični« izkušnji s Tulovih gred.
• (Ne)privlačnost zimskih ponovitev skalnih smeri.
• Knjiga Naveza (2024) avtorjev Toma Virka in Iztoka Tomazina.
• Tomova mladostniška povezanost s knjigami.
• Zbirka esejev in religiozna razsežnost alpinizma ali sodobno iskanje grala.
• Občutki presežnosti.
• Zakaj se vseskozi sprašujemo o smislih našega početja?
• Svetost, religioznost in intenzivnost doživljanja gora.
• Ali smo alpinisti res samomorilni?
• Kdo je bil Klement Jug?
• Osebnost in mit Klementa Juga.
• Vpliv na kasnejše generacije.
• Literatura in etika.
• Pomen literature v družbi danes?
• Pomen alpinistične literature?

Če so številni vrhunski vzponi po celem svetu mera za uspeh v alpinizmu, je Marko Prezelj brez dvoma eden najuspešnejših alpinistov vseh časov. Leta 1982 je vstopil v svet gorske vertikale, 1987 šel na prvo odpravo, vse do danes pa še vedno sega po prvokategornih alpinističnih ciljih.

Lista njegovih vrhunskih alpinističnih vzponov in odpravarskih dosežkov je tako dolga, osupljiva, skorajda neverjetna in predvsem navdihujoča. Vprašanje je, če se v alpinistični skupnosti ter širši slovenski družbi pravzaprav zavedamo, kaj vse je Mark, kot ga kličemo prijatelji, zares dosegel na svoji bogati alpinistični poti.

A še bolj kot obsežna lista vrhunskih vzponov Marka definira odnos do gora, plezanja in alpinizma. Odnos in način, ki sta med poznavalci pravzaprav še bolj pomembna, kot vse preplezano.  Mark s svojo alpinistično potjo, brezkompromisnim stilom in jasnimi nazori predstavlja v svetovnem alpinizmu eno najpomembnejših figur sodobnega časa.

A morda je eden največjih uspehov Marka pravzaprav to, da se po več kot 40-ih letih aktivnega vrhunskega alpinizma še vedno iskreno, prešerno in veliko smeje.

Z nami V steni tokrat eden največjih alpinistov vseh časov, brez dlake na jeziku, vrhunski, direktni Marko Prezelj.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uvod.
• Chamonix dandanes.
• Se tam tudi danes premikajo meje in pomen korektnega »zgodbarjenja«?
• Internet, medijska pozornost in alpinizem.
• Internetna povezanost s svetom in fokus na odpravah.
• Uigranost alpinistične naveze.
• Avantura kot sestavni del alpinizma danes?
• Avantura je bila Marku privzgojena.
• V mladosti, od doma peš na Kamniški vrh in izkušnja iz Repovega kota.
• Alpinistična šola v Kamniku leta 1982 in prva alpinistična leta.
• Odprava Lotse Šar leta 1987 in Čo Oju leta 1988 s severa.
• »Alpinistična kulturna krajina« - alpinistični odseki.
• Tudi danes so zlati časi za alpinizem!
• Pomen idej ter pomoč države alpinizmu nekoč in danes.
• Nacionalna alpinistična zavest in duh časa.
• SMAR – slovenska mladinska alpinistična reprezentanca in alpinizem danes.
• Izkušnja izmenjave slovenskih mladih alpinistov z Japonci.
• Igra številk v alpinizmu.
• Pomen ravni življenja alpinističnih odsekov.
• Izkušnja z Velike planine.
• Izkušnja z Dolgega hrbta »rešpekt«.
• Pomen igrivosti v življenju (alpinizmu).
• Knjiga o Marku Prezlju?
• »Katera odprava je pa zate »naj?««

Karmen je izkušena oskrbnica Češke koče na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim. Že več kot 10 let skrbi za dobro počutje obiskovalcev ene najstarejših slovenskih visokogorskih postojank.

Karmen zna na koči pričarati pristno domače vzdušje. Z urejenostjo koče, iskrenim gostoljubjem, raznoliko in lokalno kulinarično ponudbo ter skupaj s prelepim zakulisjem jezerskih planin obiskovalcem ustvarja nepozabno planinsko izkušnjo.

V letu 2024 je s svojim delom in ekipo v akciji Naj planinska koča prislužila Češki koči laskavi naziv naj visokogorske koče v Sloveniji.

Z nami v steni tokrat predana oskrbnica, izkušena in karizmatična, zgovorna in nasmejana Karmen Klaura

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uvod.
• Prvi stiki s Češko kočo.
• Osebje na koči naredi vzdušje na koči.
• Težave pri vodenju gorske koče in osebje na koči.
• Obiskovalci na Češki koči.
• Pričakovanja gostov.
• Kapacitete in priljubljenost koče.
• Jezersko, prva gorniška vas v Sloveniji.
• Jezersko in življenje na Jezerskem in kdo prihaja na Jezersko?
• »Delat je treba!«
• Delo oskrbnice ali oskrbnika na koči.
• Zgodovina Češke koče in pomoč s tujine.
• Ohranjanje vrednot in prostovoljstvo.
• Markacisti in skrbniki poti.
• Legendarni oskrbnik Češke koče – Andrej Karničar.
• Tudi alpinistični uspehi bratov Karničar so Jezersko naredili prepoznavno.
• Alpinisti nad Češko kočo.
• Ko je koča zaprta.
• »Pridite, ustavite se na koči.«

Manca Smrekar je trenutno najuspešnejša slovenska paraplezalka. S plezanjem se je začela ukvarjati leta 2014, pri 22 letih. Leta 2021 je svojo pot usmerila v resnejši trening in se pridružila slovenski državni reprezentanci. Že istega leta je na svetovnem prvenstvu v Moskvi osvojila odlično 4. mesto. Leto 2024 je bilo njeno najuspešnejše tekmovalno leto doslej. Na vseh treh tekmah svetovnega pokala je stala na stopničkah – v Innsbrucku je osvojila srebro, v Salt Lake Cityju in Arcu pa bron. Poleg tega je v švicarskem Villarsu postala evropska podprvakinja. Za svoje izjemne dosežke je prejela že številna priznanja, med njimi tudi prestižno Bloudkovo plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu. V podcastu V steni je z nami prava ambasadorka plezanja in športa, vselej pozitivna in nasmejana – Manca Smrekar.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Kdo je Manca Smrekar?
• Kdaj in kako se začne plezanje?
• Turna smuka in nesreča na Velikem Draškem vrhu. 
• Pot do paraplezanja.
• Stik do reprezentance.
• Mančina invalidnost. 
• Kako lahko Manca uporablja svojo roko?
• Kakšen tip plezanja je Manci najbližje?
• Plezanje na ravni reprezentance.
• Kontrola »psihe« na tekmah.
• Organizacija plezalnih paraplezalnih tekmovanj.
• Spomin na prvo tekmo in nivo tekmovalcev na mednarodni ravni?
• Paraplezanje v Sloveniji.
• Aktualna ekipa v Sloveniji.
• Reprezentančni uspehi in izzivi.
• Tekmovalna sezona 2024.
• Prejemnica Bloudkove plakete in Mančino poslanstvo
• Izzivi za invalide?
• Posameznik s stopnjo invalidnosti in okolica.
• Kako pristopiti k osebi s stopnjo invalidnosti?
• Invalidnost je lahko tudi priložnost.
• »Upari si« je pomembno.
• Mančine aktivnosti poleg plezanja in pogledi v prihodnost.

Bojan je kot majhen otrok začel hoditi v hribe, v času študija se je srečal z alpinizmom. Opravljenih ima preko 2500 alpinističnih vzponov, od tega približno 130 prvenstvenih. Bil je član treh jugoslovanskih alpinističnih odprav v Himalajo: Kangbačen leta 1974, kjer je opravil prvi pristop na Ramtang Čang (6802 m), Makalu leta 1975 in Everest leta 1979.

1972 je postal član gorske reševalne službe, nekaj let pozneje tudi alpinistični inštruktor in gorski vodnik.

V planinski organizaciji je opravljal številne organizacijske naloge, kot vodja ali član odsekov, komisij, podkomisij, različnih odborov in delovnih skupin. Veliko se je ukvarjal z vzgojo in izobraževanjem, usposabljanjem, posebno pozornost pa je namenil vprašanju vodništva v Sloveniji, tako pri ZGVS, še več pa v okviru PZS. Za svoje delo je prejel številna priznanja, z medaljo za zasluge ga je odlikoval predsednik  RS Borut Pahor. Pollak je avtor ali soavtor številnih publikacij s področja vodenja, alpinizma ter vzgoje in izobraževanja.

Kar osemkrat je sodeloval tudi pri izobraževanju vodnikov nepalske planinske organizacije v Manangu.

Z nami V steni tokrat človek, ki je goram in ljudem v gorah posvetil dobršen del svojega življenja, eden najbolj spoštovanih članov naše planinske organizacije, srčni prostovoljec, odlični alpinist, strokovni, Bojan Pollak.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Bojanovi planinski začetki in otroštvo nekoč.
• Kaj pomeni gora in kdo je gornik?
• Prenos znanja in izkušenj v alpinističnih odsekih.
• Stik z alpinizmom in ladjedelstvom.
• Kamniški alpinistični odsek v 60-ih letih.
• Prigodi z Jalovca in Kogla.
• Pravila za začetnike na alpinističnih odsekih.
• Zajeda v Šitah in Cenetova smer v Triglavu.
• Prvič v Nepalu leta 1974.
• Prvi pristop na Ramtang Čang (6802m).
• Odprava Makalu 1975 in izzivi v Himalaji.
• Himalajski vodji Aleš Kunaver in Tone Škarja.
• Odprava Everest 1979.
• Bojan prvi sreča Nejca in Andreja z vrha.
• Kaj pomeni resnično znanje uporabe cepine?
• Kako priti do ustreznega usposabljanja za zimsko gorništvo ali alpinizem?
• Bojanov prispevek k organizaciji in razvoja prostovoljnega vodništva.
• Pomen prostovoljnega vodništva znotraj PZS?
• Težave pri prostovoljstvu.
• »Država se mora odločiti kaj z gorskim turizmom.«
• Šola za gorske vodnike v nepalskem Manangu.
• Kako je potekalo šolanje nekoč in kako poteka danes?
• Uporaba cepina in prigoda na Thorong La Chuli-ju v Nepalu.
• Smiselnost uporabe tudi zgornjega dela plezalnega pasu.
• »Alpinist je nekdo, ki obvlada skrotje.«
• A se znamo učiti na napakah drugih? Kdaj obrniti?
• »50/50« in Tomaž Humar ter nedavna nesreča na Turski gori.
• »V gorah počnem, kar počnem, ker mi je tako všeč.«