V steni

Irena je pisateljica in pripovedovalka, dolgoletna urednica otroške revije National Geographic Junior. Je avtorica osmih knjig, predvsem pohodniških in izletniških družinskih vodnikov.

V mladosti je veliko časa preživela zunaj na prostem, na družinski kmetiji, na družinskih izletih v planine, pa tudi v šolski knjižnici, kjer je postala strastna bralka.

Doštudirala je primerjalno književnost, diplomirala je iz gorskih pravljic in pripovedk, postala je tudi planinska vodnica. Vse od takrat z ljudskimi pripovedmi raziskuje slovensko krajino z zamejstvom.

Od leta 2010 naprej organizira dogodke, najraje nekje na prostem, kjer bere ali pripoveduje pravljice, pripovedke in različne zgodbe.

V svoji zadnji knjigi Svetišča narave se je Irena za sedem tednov odpravila v naravo, da bi vsakega od najbolj značilnih slovenskih habitatov (gozd, jame, gore, mokrišča, reke, morska obala, kulturna krajina) izkusila kot pozorna opazovalka neposredno na lastni koži. V tem izvirnem delu ponuja bralkam in bralcem svoje dogodivščine, izkušnje, osebne refleksije, naravoslovne zanimivosti, literarne in mitološke perspektive. To je knjiga, s katere po besedah Irene Štaudohar, pridemo drugačni.

Z nami V steni tokrat izjemna poznavalka slovenske kulturne in naravne dediščine. Raziskovalka, ki resnično verjame v moč narave in besede, prava ambasadorka narave, tenkočutna, pravljična Irena Cerar.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Diplomska naloga Irene Cerar – gorske pravljice in pripovedke.
• Viri pravljic in pripovedk.
• Rezija – zakladnica ljudskega izročila.
• Razlike med ljudskimi in avtorskimi pravljicami.
• Pravljice ali pripovedke (povedke).
• »Boj« med dobrim in zlim.
• Pomen pripovedovanja zgodb v živo.
• Pomen zgodb za otroke.
• Kamniške pravljične poti.
• Pomen branja pravljic za otroke.
• »Kemični procesi« v telesu ob pripovedovanju (branju) in poslušanju pravljic.
• Zgodbe so nesnovna kulturna dediščina.
• Alpinizem je dejavnost, ki kar kliče po zgodbah.
• Irenina zadnja knjiga Svetišča narave.
• Biotska raznolikost Slovenije (gozd, jame, gore, mokrišča, reke, morska obala, kulturna krajina)
• Pomembno je biti tudi sam.
• Povezanost človeka z naravo.
• Vonji letnih časov.
• Ko doživljam, doživljam. Ko fotografiram, fotografiram.
• Majne stvari so (v življenju, naravi, …) pomembne.
• Slovenke in Slovenci ter odnos do (naše) narave.
• Ali je človek nad naravo ali del narave.
• »Za otroke pa vse!«

Gregor je začel plezati leta 1991, ko se je vpisal v alpinistično šolo Šaleškega AO. Po pol leta plezalnih treningov je začel tekmovati in hitro je pokazal svojo nadarjenost. Kot član mladinske reprezentance je na tekmah državnega prvenstva in ostalih tekmovanjih serijsko stopal na zmagovalni oder, mnogokrat na sam vrh. V švicarskem Baslu je postal mladinski evropski prvak v težavnosti. Leta 1995 se je od plezanja umaknil, leta 2000 pa je odkril balvansko plezanje, šel plezat v indijski Hampi, po tem pa ga je balvansko plezanje popolnoma prevzelo. Vrnil se je nazaj v člansko reprezentanco, tokrat v balvanskem plezanju. Razpet med tekmovalnim plezanjem in plezanjem v skali, je, kot pravi sam, raje »napadel« skalo in bil v tistem obdobju eden vodilnih plezalcev na slovenski balvanski sceni. Med drugim je splezal športno plezalno smer z oceno 8c, smer 8b+ brez varovanja in balvanski problem z oceno 8b. Intenzivno se je ukvarjal tudi z DWS, plezanjem zaledenelih slapov, plezanjem dolgih več-raztežajih smeri in trad plezanjem. Plezalna popotovanja po celem svetu so Šeli-ju življenjska stalnica. Prav tako kot iskanje novih linij smeri, novih balvanskih problemov in iskanje lepot ter čarov plezanja nasploh. O plezanju tudi veliko razmišlja in tako kot plezanje opisuje, tako ga tudi živi. Tokrat z nami V steni, plezalni romantik, plezalec z velikim P-jem, legenda, Gregor Šeliga – Šeli. 

Teme, ki smo jih obdelali:

• Šelijeva plezalna šola.
• Otroci so otroci, mladi so mladi!
• Šelijevi plezalni začetki.
• Stik s športnim plezanjem in takratna scena.
• Prva »težka« preplezana smer in prve resnejše življenjske dileme.
• Odmik od plezanja.
• Plezalni »come back!«
• Indijski Hampi in zgodba, ki traja.
• Plezalna avantura v ameriških Yosemite-ih.
• Balvanska smer Midnight lightning.
• Zapor!
• Številna balvanska področje po tujini so zelo regulirana s predpisi in z omejitvami gibanja.
• Balvansko področje Hueco Tanks.
• Življenjska modrost.
• Visoki balvani, športno plezalna smer Glista (8b+) brez vrvi.
• Človek mora biti iznajdljiv.
• »Upati si, je nujno potrebno!«
• Šelijevo življenje v Vipavski dolini.
• Koliko se danes v Sloveniji pleza balvane v naravi ali v telovadnicah?
• Šelijev DWS – deep water soloing, plezanje nad morjem (vodo).
• Es Pontas na Mallorci od Chrisa Sharme (in Šelija).
• Šeli in ledno plezanje.
• Izkušnja s plazom.
• Zgodba z Bugaboos, plezalnega področja v Kanadi.
• Šeli in plezanje v letu 2024. 

Danilo je bil vrhunski alpinist zlasti v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Med številnimi preplezanimi domačimi smermi ima tudi mnoge prvenstvene. Smeri kot so Mansarda in Grošljeva v Planji, smer Krivic – Cedilnik v Široki Peči. Veliko je plezal tudi pozimi, npr. opravil je 1.ZP Direktne v Špiku, veliko je plezal tudi v Zahodnih in Centralnih Alpah.

Sodeloval je na številnih odpravah v Hindukušu in Himalaji. Bil je pomemben član generacije slovenskih alpinistov, ki so z uspehi v strmih stenah himalajskih orjakov Slovenijo uvrstili med elitne himalajske narode. Bil je eden prvih slovenskih inštruktorjev za nepalske gorske vodnike v nepalskem Manangu.

Den, kot ga kličejo prijatelji, je služboval kot likovni pedagog na osnovni šoli. Umetniško izražanje je pravzaprav Danilu vseživljenjska pot, ravno tako kot alpinizem. Glavni motiv slikanja in pisanja sta mu  življenje in narava v gorskem svetu, ki jih kot alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik zelo dobro pozna. Poleg slikarstva in grafike se ukvarja tudi s knjižno ilustracijo, napisal je dve izvrstni knjigi: Congma je hodil spredaj in Sledovi ptic.

Z nami tokrat vrhunski alpinist, ki nam je gore približal tudi z besedo in čopičem, rahločutni umetnik,  Danilo Cedilnik.

 Teme, ki smo jih obdelali:

• Danilovo otroštvo.
• Prve izkušnje v gorah.
• Plezalni začetki in takratna alpinistična scena.
• Prva odprava v Hindukuš (1970).
• Na odpravi Hindukuš (1979) smo splezali nekaj novih smeri tudi v alpskem slogu.
• Plezanje s sosedoma Vikijem in Silvom Grošljem.
• Prva zimska ponovitev Direktne smeri v Špiku.
• Grošljeva smer z Borom Krivicem in takratna oprema.
• Smer Mansarda v Planji in smer Krivic – Cedilnik v Planji.
• Neformalna skupina Peronospora.
• (Težke) izkušnje na odpravi Makalu 1972.
• Makalu 1975.
• Prva slovenska ekipa inštruktorjev v šoli v Manangu v Nepalu.
• Pionirski časi alpinizma, pomen Uroša Zupančič.
• Danilovo doživljanje gora skozi oči slikarja.
• Motivi, ki jih Danilo upodablja na svojih slikah.
• Bogastvo barvine sivine.
• Vrh je zgolj del zgodbe celotnega procesa.
• Knjigi Congma je hodil spredaj in Sledovi ptic.
• Najbližje mi je gola nedotaknjena narava.
• Danilova umetnost in vloga likovne umetnosti danes v družbi in Danilove .
• Danilove skice sten  z vrisi smeri v športnoplezalnih smeri.

V zadnjih letih se obisk naših gora povečuje. Več je domačih in tujih gostov, narašča pa žal tudi število reševanj v gorah. Številne postaje Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so zaradi množičnih intervencij preobremenjene. Če je bilo v Sloveniji št. intervencij v letu 2013 392, v 2016 481, v 2019 že 604, v letu 2023 pa kar rekordnih 687. V GRZS že vrsto leto opozarjajo na problematiko povečevanja št. reševanj in na težave mnogih postaj širom Slovenije, hkrati pa se zavzemajo za zakon o gorskem reševanju, ki bo celostno uredil status gorskih reševalcev in njihove dejavnosti.

Janez Primožič je član Društvo gorske reševalne službe Tržič od leta 1991, od leta 2018 naprej je njen predsednik. Je član vodstva GRZS, kjer opravlja funkcijo predsednika komisije za reševalne tehnike.

Janez je začel plezati pri 17-ih letih, leta 1984 je postal alpinist. Veliko je plezal doma in v tujini, nanizal je kar nekaj prvenstvenih smeri, preplezal je V steno in se povzpel na vrh Aconcague, stal je tudi na vrhu Ama Dablama v Nepalu. Je tudi alpinistični inštruktor in poklicni gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA.

Z nami v steni tokrat eden najbolj izkušenih, strokovnih in usposobljenih posameznikov v naši alpinistično gorniški skupnosti, Janez Primožič

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uporaba svedrovcev v gorah.
• Odprava v vzhodni steni Aconcague.
• Prehod iz plezanja v gorsko reševanje.
• Tradicija gorskega reševanja v Tržiču.
• Povečanje obiska gora in več nesreč, vzroki in posledice.
• Slovenske Alpe so trenutno zelo trendovske v tujini.
• Primer s Siliana (Avstrija) o preobremenjenosti domačinov zaradi turizma.
• A so razlike med slovenskimi in tujimi obiskovalci v naših gorah?
• Razlogi za nesreče v gorah?
• Številna reševanja, ko ni poškodb.
• A bi morali turiste bolj sistematično osveščati o nevarnostih v gorah?
• Zavarovanje in finančne težave pri gorskem reševanju.
• Številne postaje GRS so preobremenjene.
• Težave s katerimi se soočajo gorski reševalci?
• Helikopterska ekipa gorskih reševalcev na Brniku.
• Na GRZS se zavzemajo za zakon o gorskem reševanju.
• Ali smo ljudje še pripravljeni pomagati v nesreči.
• Reševalci vedno gremo na akcijo.
• Psihološki vidiki opravljanja gorskega reševanja.
• Množice ljudi na Zelenici, poleti in pozimi ter težave povezane s tem.
• Planinska in gorniška vzgoja se mora začeti pri otrocih.
• Alpinistične nesreče dandanes.
• Alpinistična in planinska šola uči odgovornega udejstvovanja v gorah.

Uroš je v hribe začel zahajati v času otroštva. V času srednje šole in študija je bil aktivni član mladinske komisije pri PZS, med leti 2008 in 2010 je bil njen načelnik. Uroš je planinski vodnik PZS. Sodeloval je na številnih taborih za mlade, mnoge je tudi vodil. Z glasbo je povezan vse življenje, sodeloval je v fantovskemu oktetu, sedaj znanemu kot Šaleški študentski oktet, izdal je zgoščenko pesmi s planinsko tematiko Greva pod objem gora. Diplomiral je na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, za katero je prejel študijsko Prešernovo nagrado. Leta 2013 je doktoriral, trenutno deluje kot docent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V oddaji Ugriznimo znanost na TV Slovenija je nekaj sezon zastavljal matematične uganke. Uroš je stand up komik, ki aktivno nastopa širom Slovenije. Leta 2012 je zmagal na tekmovanju Komik leta, javnost pa ga predvsem pozna po zbadanju Jana Plestenjaka in Borisa Pahorja v oddaji Na žaru. Leta 2018 je premiero doživela njegova avtorska monokomedija Profesor Kuzma mlajši, leta 2021 predstava Mali otroci, veliki problemi, soustvaril je tudi avtorsko igrano komedijo Slovenec in pol.

Z nami V steni tokrat človek mnogih talentov, hudomušni, kreativni in multi aktivni, Uroš Kuzman

Teme, ki smo jih obdelali: 

00:02:15 - Začetki stand-upa, napake in napredovanje 00:11:10 - Soočanje s pritiski in ustvarjalni proces komedije 00:20:00 - Talent za komedijo in razvoj stand-upa v Sloveniji 00:36:40 - Slovenci in smeh: smešnost, stand-up in vici danes 00:51:30 - Meje humorja in trajen vpliv prijateljstva 01:03:45 - Otroci in hribi: varnost in primerne ture 01:18:00 - Starševski izzivi in vloga mladine 01:30:45 - Urošev osebni razvoj: glasba, matematika in hribi 01:48:05 - Matematika v življenju in sodelovanje z znanostjo 01:56:20 - Tehnologije, življenjska obdobja in zgodba o nočni turi s sinom

Roman je v stik s športnim plezanjem prišel v najstniških letih, s trenerstvom se je začel ukvarjati leta 1996 v PK Škofja Loka. Ob prelomu tisočletja se je trenerstvu posvetil profesionalno in ob njem so rasle številne slovenske športne plezalke in številni slovenski športni plezalci, ponudbe za trenersko delo, pa so prihajale (in še vedno prihajajo,) tudi iz tujine.

Na svoji profesionalni poti je bil trener in selektor slovenske mladinske reprezentance in selektor državne reprezentance, vodil je tudi avstrijsko reprezentanco. Pod njegovim vodstvom sta Maja Vidmar (2007) in Mina Markovič (2011, 2012) zmagali v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti.

Leta 2019 je začel sodelovati z Janjo Garnbret, ki pod njegovim trenerstvom in mentorstvom kreira ter dominira vrh ženskega športnega plezanja zadnjih let. Skupaj ustvarjata neverjetno zgodbo vrhunske športnice, ki je že praktično osvojila vse kar se osvojiti da, s krono dveh olimpijskih zlatih kolajn.

Z nami V steni tokrat, brez nepotrebne skromnosti, neuspešnejši športnoplezalni trener vseh časov, Roman Krajnik. 

Teme, ki smo jih obdelali:

• Plezalni izlet v Ceuse in plezanje v skali.
• Ali se je glava po Parizu že ohladila?
• Kako je potekala finalna olimpijska tekma skozi oči Romana Krajnika?
• »Potem pa pride četrti balvan.«
• Pritisk, ki ga redko kdo razume!
• A se da na tak pritisk pripraviti?
• Psihološka priprava športnikov?
• Kako trenerji pilijo svoje trenerske veščine?
• Tudi trener raste ob svojih varovancih.
• Ali ima večina elitnih tekmovalcev individualne trenerje?
• Trener mora znati »brati« treniranega in se mu/ji znati prilagoditi!
• Ali je lažje delati s puncami ali fanti?
• Romanovi trenerski začetki in njegov razvoj.
• Nasvet za mlade trenerj(k)e.
• Če ni »all inn«, ni pravih rezultatov!
• Kaj Romanu predstavlja izziv pri treniranju svojih varovank in varovancev?
• V kakšni »kondiciji« je športno plezanje v Sloveniji?
• Številni starši imajo prevelika športna pričakovanja od svojih otrok.
• Kdaj z otroki začeti resno trenirati?
• Javna opozarjanja na psihološke (zdravstvene) težave mladih športnikov(c) so nujne!
• Kako se bo tekmovalno športno plezanje razvijalo v prihodnje?
• Romanova vizija tekmovalnih (olimpijskih) disciplin.
• Kaj je plezanje? Kaj ti pomeni plezanje?
• Ali Roman pleza v skali?
• Kaj lahko z Janjo še osvojita?
• Tekma svetovnega pokala v Kopru in njen pomen za Slovenijo?

Marjan Zidarič je član ekipe meteorologov in meteoroloških opazovalcev Arsa in Slovenske vojske, ki delujejo v naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici (2514m).

Na Kredarici je začel službovati leta 2010, pred tem je delal na Lisci (vremenski radar), še prej se je ukvarjal z obrambo pred točo pri takratnem Hidrometeorološkem zavodu Slovenije.

Že od malega je povezan z gorami, sicer pa tudi planinski vodnik PZS.

V tokratni epizodi našega podcasta nam Marjan predstavi 14 let delovanja meteorološkega opazovalca na Kredarici. Razloži nam, kako poteka tehnični del službe in kako sicer poteka življenje na Kredarici. Predstavi nam zgodbe povezane s svojim delom ter s številnimi planinci, ki se odpravljajo na Triglav. Opozori nas na pomen naše najvišje slovenske meteorološke postaje in nam pove, da le preverimo vremensko napoved, preden se podamo v visokogorje.

Z nami V steni tokrat, z najvišje slovenske pisarne, nasmejani vremenar Marjan Zidarič.

• Delo v »najvišji pisarni« v Sloveniji.
• Delo meteorologov in meteoroloških opazovalcev na Kredarici.
• Delovne izmene meteorologov na Kredarice?
• Kako poteka delavni dan meteorologov na Kredarici?
• Triglavski ledenik je izginil!
• Pridobivanje vode za potrebe obratovanja Kredarice.
• S Kredarice pridobljene meteorološke podatke lahko uporabniki najdemo na spletu.
• Nevarnost neviht.
• Aplikacija - radarska slika padavin je lahko zelo uporabna za planince.
• Vremenski ekstremi na Kredarici.
• Različne oblike vetra.
• Ekstremni veter na Kredarici.
• Vpliv snega in ledu na kamnino v visokogorju.
• Najvišja višina snežne odeje in najvišja temperatura na Kredarici.
• Specifike vremena okoli Triglava.
• Kako se je voziti v službeno pisarno s helikopterjem?
• Obisk na Kredarici se v zadnjih letih povečuje.
• Pri obisku Triglava je veliko lahkomiselnosti.
• Prigoda, ko je udarila strela z jasnega.
• Zgodba z jagenjčkom s Kredarice.
• Živalski oblikovalci na Kredarici.
• Z leti človek dobi občutek za lokalno vreme.
• Vremenski vzorci se tudi na Kredarici spreminjajo.
• Kaj naj planinec preveri glede vremena, če gre na Triglav?
• Kako na Triglav pozimi?
• Marjanova poklicna pot preden je prišel na Kredarico.
• Prihodnost meteorološke postaje na Kredarici.
• Na Kredarici smo vsi enaki!

Janez Skok je začel plezati konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja na ljubljanskem Akademskem AO. Hitro je postal eden vodilnih alpinistov svoje generacije, ki je v zgodnjih 80-ih letih popolnoma in odločno zapopadla idejo prostega plezanja.

Opravil je številne proste ponovitve alpinističnih smeri. Sledile so raznolike prvenstvene smeri in težke ponovitve smeri v Centralnih in Zahodnih Alpah, poleti in pozimi.

V duhu časa manjših žepnih neodvisnih alpinističnih odprav se je s prijatelji večkrat odpravil na odprave v azijska gorovja in to kar s kombijem. Plezal je v ameriških Yosemitih, z ženo Ines Božič Skok sta splezala po Maestrijevi smeri na Cerro Torre.

Konec 80-ih let sta z Ines ustanovila založbo Sidarta, ki že leta opremlja domove številnih planincev, gornikov, alpinistov, turnih smučarjev in športnih plezalcev, z zemljevidi in vodniško literaturo, pa tudi z leposlovjem.

Z nami v Steni, legendarni alpinist in založnik, Janez Skok

Teme, ki smo jih obdelali:

• Izkušnje z odprave Rakaposhi v Pakistanu.
• Neverjetni plezalni tempo ambicioznih mladcev v začetku 80ih.
• »Hecna« zgodba iz Eigerja.
• Iz Eigerja v Dru.
• Alpinistična scena v zgodnjih 80ih (v Ljubljana).
• Prigoda v Grandes Jorasses in izgubljenim nahrbtnikom.
• Nesreča v Supercouloir-ju v MB du Tacul-u.
• Zakaj vponke z matico in ne navadne vponke!?
• Legendarna oštarija Rio v Ljubljana.
• Dogajanje v Paklenici v 80ih in šest smeri v Aniča Kuk-u v enem dnevu.
• Obdobje 80-ih je bilo posebno v kontekstu začetka prostega plezanja alpinističnih smeri.
• Nauk in spoznanje iz izkušnje 6000aka Thalay Sagar v Garhwal-ski Himalaji v Indiji.
• Ponovno s kombijem v Pakistan, na 8000-ak Nanga Parbat.
• Na vrsto pride Patagonija in vzpon na Cerro Torre po Maestrijevi smeri z Ines.
• Plezanje v Yosemite-ih v ZDA in odprva v dolino Nangma v Pakistanu.
• »Fotografska odprava« po Karakorumu in Himalaji.
• Začetek založbe Sidarta.
• 30 let (1994) od prvega športnoplezalnega vodnika izdanega pri Sidarti in prigode s Črnega Kala.
• Primerjava z vzhodnimi Nemci v smislu plezalne sposobnosti v 80-ih.
• Kdaj so pri Sidarti začeli izdajati pohodne in plezalne vodnike?
• Druga, dopolnjena in razširjena izdaja alpinističnega plezalnega vodnika Stena
• Vloga Mihe Valiča pri projektu, struktura vodnika in pomen Stene za alpinizem.
• Zgodba iz zimske Sfinge (»man with a sleeping bag.«)
• Plezanje s Frančkom Knezom.
• Koliko se danes pleza v hribih?
• Kakšno težo ima pri Sidarti leposlovje? Aktualno?
• A se danes bere leposlovje z gorniško vsebino?
• Iskalci svobode, knjiga o poljskem alpinizmu.
• Alpinizem je bil ponekod po Evropi lahko tudi beg iz vsakodnevne življenjske bede.
• Kako to, da so pri Sidarti izdali alpinistični vodnik za argentinsko Patagonijo?

Jožko Gregorc se je rodil z okvaro vida. Kot otrok je imel nekaj vida, toliko, da je lahko vozil kolo in celo smučal, dokler ni bolezen napredovala in ga je vid za vedno zapustil. Jožko je zaposlen v kontaktnem centru Gorenjske banke. Poleg življenjskih obveznosti rad bere, se ukvarja s petjem in pohodništvom, čas pa rad preživlja s prijatelji.

Marjan Bogataj je delaven družinski človek. Gore je vzljubil v mladostnih letih in te so njegove zveste sopotnice vse do danes.

Jožko in Marjan sta po krstnem izletu na Kališče redno začela hoditi na planinske izlete v sredogorje, kasneje tudi v visokogorje. Leta 2019 sta se v sodelovanju z odborom inPlaninec, ki skrbi za invalidne osebe pri PZS, odločila, da bosta prehodila celotno Slovensko planinsko pot, znano tudi kot Slovenska planinska transverzala. Pot, ki je dolga 617 km, ima preko 37000 m vzpona in spusta ter 80 kontrolnih točk širom celotne Slovenije. Projekt sta leta 2023 uspešno zaključila.

V tokratni epizodi naveza dveh izjemnih planincev, ki na eni strani dokazujeta, da je z voljo, notranjo močjo in zaupanjem, po drugi strani pa s požrtvovalnostjo, vero in upanjem mogoče »premikati gore«. Z nami V steni, iskrena in nasmejana, Jožko Gregorc in Marjan Bogataj.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Kako sta se Jožko in Marjan spoznala?
• Kdaj sta začela hoditi v hribe?
• Občutki po prvi hribovski turi.
• Jožkova slepota.
• Navdušenje za hribe?
• Kako tehnično izpeljeta turo zaradi slepote.
• Previdno, pametno, premišljeno in odgovorno na ture.
• Sodelovanje v odboru inPlaninec pri PZS.
• Ideja za hojo po celotni Slovenski planinski poti (SPP).
• Kaj je SPP?
• Večina pohodnikov opravlja SPP po etapah.
• Kako sta si zastavila etape po SPP in katere etape so bile najtežje?
• Kako doživljata gore?
• Ali se ob slepoti drugi čuti res bolje izostrijo?
• »Po prehojeni poti (SPP) sem bil hribov sit!«
• Jožkove (ostale) prostočasne aktivnosti.
• Jožkova aktivnost pri omogočanju spletne dostopnosti za osebe z okvaro vida.
• Računalnik za slepega.
• Ali so nove sodobne tehnologije (AI,…) danes v pomoč slepim?
• Ali ima širša družba dovolj posluha za potrebe slepim?
• Ljudje ustvarjamo drug drugega.

Janez, alpinistični inštruktor in član GRS Ljubljana, poklicno sicer magister farmacije, se je z gorami in plezanjem srečal v času študija. Je član AO Rašica iz Ljubljane, kjer kot alpinist že vrsto let aktivno in srčno mentorira mlajše generacije na začetku alpinistične poti.

Sodeloval je pri nastajanju Alpiročnika, spletnega alpinističnega učbenika, ki služi kot teoretična osnova za izvajanje programa alpinistične šole. Kot vodja taborov in različnih procesov usposabljanj je sodeloval na številnih akcijah pri komisiji za alpinizem PZS. Med leti 2021 in 2023 je bil glavni pobudnik prvega tečaja športnega plezanja za osebe z okvaro sluha. Prav tako v letu 2023 je bil idejni in organizacijski vodja prvega Festivala alpinizma v Ospu. Je aktivni član KA PZS, aktiven alpinist, ki redno hodi na odprave.

V tokratni epizodi se bova z Janezom dotaknila njegove povezanosti z gorami in pomena mentoriranja mladih alpinistk in alpinistov. Govorila bova o splošnih nevarnosti v gorah in pa o aktualnih nevarnostih ob začetku poletne planinske in alpinistične sezone v visokogorju.

Z nami V steni multiaktivni in super energični, Janez Toni.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Pomen mentoriranja izkušenih alpinistov na matičnem odseku.
• Predajanje trikov, modrosti in izkušenj mladim.
• Pomen sprejemanja (pravih) odločitev v gorah.
• Alpinistični odsek (ferajn) – osnovna celica slovenskega alpinizma.
• Janez je tudi gorski reševalec.
• Zgodba z reševalne akcije na Snežniku.
• Otroci s sladkorno boleznijo tipa 1 na Triglav in njihov ponos po dosežnem vrhu.
• Diabetiki v gorah.
• Izkušnja v gorah s pokvarjeno inzulinsko črpalko.
• Kako ravnati, če ima oseba z diabetesom v gorah zaradi tega težave?
• (Prvi) tečaj športnega plezanja za gluhe v Sloveniji.
• Znakovni jezik gluhih in dopolnitve pri športnem plezanju.
• Pomen ustrezne komunikacije pri plezanju in alpinizmu.
• Spletni alpinistični priročnik – Alpiročnik, osnovno učno gradivo za alpinistične šole.
• Podprite projekt Osp – PROJEKTOSP5 na 1919. Več in podrobno na: www.projektosp.si 
• Nevarnosti v gorah.
• Aktualne razmere v gorah sredi junija.
• Kljub poletju je potrebno imeti s seboj v visokogorju še zimsko opremo.
• Problematika ustavljanja s cepinom.
• Potrebno je storiti vse, da do padca na snegu sploh ne pride!
• Pomen pravilnega odločanja v različnih situacijah v gorah!
• Iz napak se moramo učiti, zlasti v gorah!
• V gore premišljeno in odgovorno!
• Kaj vse nas lahko doleti v gorah?
• Izkušnja s premalo hrane in pijače iz zimske alpinistične smeri in alpinistične odprave.
• Priprave doma pred odhodom na turo?
• Kako se orientirati v gorah in problematika uporabe telefonov v gorah.
• Pred odhodom na turo je potrebno obvestiti svojce o naših planih.
• Preverite odprtost planinskih koč in, ali so planinske poti/alpinist. smeri v ustreznem stanju?
• Ob odhodu v tujino se ustrezno dodatno pripravimo.
• Veliko informacij, podatkov in napotkov kako v varno v gore: https://vvg.wp.pzs.si/
• Prvi festival alpinizma v Ospu novembra 2023.