Matej Brajnik je policist z več kot tremi desetletji izkušenj, vodja Gorske enote Slovenske policije, alpinist, gornik, gorski reševalec.

Kot odličen poznavalec gorskega okolja je sodeloval pri številnih intervencijah, iskalnih akcijah in preventivnih dejavnostih za zmanjševanje nesreč v slovenskih gorah. Dobro pozna razmere na terenu, izzive sodobnega obiskovanja gora ter spremembe, ki jih prinašajo množični turizem, družbena omrežja in tudi nove tehnologije. Poleg dela v slovenski policiji sodeluje pri mednarodnih programih usposabljanja in izmenjave znanja med policijami.

Matej je tudi vodja Brajnikovega memoriala, ene najzahtevnejših preizkušenj vzdržljivosti in ekipnega duha, na kateri se policisti, vojaki, gorski reševalci in gasilci preizkušajo v različnih športnih izzivih in veščinah.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:35 Razmere v Steni (junij 2026) in zgodnja planinska turistična sezona v naših gorah.

00:07:10 Spremljanje dogajanja v gorah pri Slovenski policiji.

00:10:20 Kakšni smo planinci danes?

00:15:25 Uporaba telefona in navigacijskih aplikacij.

00:20:10 Odgovornost pri objavljanju na spletu in socialnih omrežjih.

00:25:10 »Hiking VS mountaineering.«

00:32:00 Ferate, zelo zahtevne planinske poti in nesreča na Malem Triglavu.

00:35:35 Primer turistov, ki se brez spremstva odpravljajo v gore.

00:39:05 Poslanstvo in delovanje Slovenske policije ter sodelovanje z drugimi organizacije.

00:46:10 Kaj so naloge gorske enote Slovenske policije?

00:50:25 Intervencije v gorskih kočah zaradi kršenja javnega reda in miru.

00:52:25 Razlike pri nesreči pri delu in delovno nesrečo.

00:55:05 Nesreče v gorah in prisotnost policista.

00:59:25 Člani in aktivnosti gorske enote Slovenske policije.

01:06:35 Odgovornost pri udejstvovanju v gorah.

01:13:05 Pomen znanja in izkušenj

01:17:15 Letalska enota Slovenske policije.

01:21:05 Oče me je popeljal v svet gora.

01:24:20 Policijska in druge Matejeve odprave.

01:28:00 »Pohod razuma, volje in moči« oz Brajnikov memorial.

01:35:00 Moč povezanosti, volje, zaupanja in razuma.

01:40:45 Policisti na preizkušnjah.

01:47:35 Obremenitve policistov

01:50:45 Izguba očeta v nesreči na Okrešlju leta 1997.

01:57:35 Matej odnos do gora danes.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Cene Berčič je alpinist, gorski reševalec in človek, ki že desetletja živi tesno povezan z gorami. Njegova alpinistična pot se je začela v Kamniku, od koder ga je vodila v najtežje stene slovenskih Alp ter na odprave v Himalajo, Hindukuš, Ande, Pamir in na Aljasko.

Leta 1981 je sodeloval pri znameniti odpravi v južno steno Dhaulagirija, kjer so s Stanetom Belakom – Šraufom in Emilom Tratnikom preplezali mogočno steno ter doživeli 14-dnevno epopejo na gori – eno največjih epskih zgodb slovenskega alpinizma.

Stal je na vrhovih Pumorija in Čo Ojuja ter opravil številne prvenstvene vzpone doma in v tujini. Dolga leta je dejaven tudi v Gorski reševalni službi Kamnik, kjer je sodeloval pri številnih zahtevnih intervencijah ter mlajšim generacijam gorskih reševalcev predajal svoje znanje in bogate izkušnje.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:40 A bi šel še enkrat v tako steno?

00:04:30 Karizmatični Stane Belak – Šrauf na odpravi Dhaulagiri 1981.

00:07:25 Cenetovi alpinistični začetki.

00:11:20 Odprava 1978 v Hindukuš.

00:17:25 Poljaki, pot domov in nesojen Lotse 1981.

00:24:00 Zasnova odprave Dhaulagiri 1981 in zimska Sfinga s Šraufom.

00:28:40 Zahtevna pot do baznega tabora in prvi pogled na steno.

00:32:25 Težavna aklimatizacija in razsežnosti južne stene Dhaulagirija.

00:37:50 Vstop v steno in prvi dneva plezanja.

00:42:25 Ko se nazaj več ne da in 9 dni v steni!

00:46:05 Začetek sestopa, najden kuhalnik in požar.

00:52:35 Težaven sestop, prve trave in posledice vzpona ter sestopa.

00:58:45 Odrešilna dolina, močne ozebline in nazaj v Kathmanduju.

01:07:50 Amputacija, rehabilitacija, skibucke in teža vzpona V J steni Dhaulagirija.

01:10:25 Šraufovo robantenje in čas po Dhaulagiriju.

01:14:05 Odprava na Ganeš V leta 1994.

01:17:10 Tomaž Humar, skupna odprava in reševanje na Pumori-ju leta 1997.

01:28:35 Nesreča na Nuptseju in težke izkušnje v gorah.

01:32:15 Izkušnje v gorah, opozarjanje na napake.

01:36:25 S Tomažem Humarjem ponovno pod južno steno Dhaulagirija leta 1999.

01:44:35 Teža Tomaževega vzpona ter prigode s telefonom in prisluškovanjem z indijske Himalaje.

01:49:15 Tomaž Humar.

01:51:50 Cenetov vrh na osemtisočaku Cho Oyu.

01:55:15 Gore v nižji predstavi.

01:58:20 Kolikor vložiš, toliko dobiš.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Rožle Bregar je popotnik, gornik, raziskovalec, režiser, direktor fotografije in fotograf, ki je najbolj prepoznaven po svojih vizualno osupljivih in družbeno-okolijsko angažiranih dokumentarnih filmih. Je soustanovitelj in ključni člen kreativne ekipe Vizualist, s katero ustvarja video vsebine, oglase in dokumentarce. Njegovo delo pogosto prepleta ljubezen do narave, gora in avanture z globoko pripovedno noto. Za svoje delo je prejel številna priznanja, doma in v tujini.

Kot pravi sam, se posveča snemanju neulovljivih trenutkov, oddaljenih pokrajin in čustev izjemnih športov v naravi.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:15 Zakaj film?

00:04:10 V stiku s fotoaparatom že od malih nog.

00:07:45 Tehnološki razvoj foto-video opreme.

00:10:20 Razlika med posnetki za film ali YT in socialna omrežja?

00:16:00 Moč filma ali fotografije.

00:19:00 Ustvarjanje tudi izven meja Slovenije in teža kritike.

00:25:00 Filmska outdoor industrija doma in v tujini.

00:28:25 Jure Breceljnik in stik s severom (Grenlandija in Islandija).

00:33:00 Film Zadnji ledeni lovci (2017) in današnja inuitska skupnost.

00:37:40 Primerjava življenja na Grenlandiji in Islandiji z Evropo ali ZDA.

00:40:40 Pomen družinskih vezi na Grenlandiji in prisotnost divjih živali.

00:45:30 Islandija.

00:48:35 Projekt Balkan river defence in problematika rečnih jezov.

00:54:10 Projekt z BBC-jem na Donavi in projekti gorniških filmov v domačih gorah.

00:58:25 Koliko posneti video materiala za 25-minutni film?

01:01:15 Moč in teža neponovljivih trenutkov.

01:04:20 Nenehno učenje, novosti in prisotnost UI.

01:07:50 Vizualni vložki kot novost v slovenskih gorniških filmih.

01:11:25 Kako je nastal film Triglav: pot odrešitve?

01:16:40 Zgodbe in sporočilnost preživelih v filmu.

01:20:40 Popularnost outdor video vsebin.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Tadej Slabe je športno plezanje živel že, preden je postalo šport množic, tekmovanj in plezalnih centrov. Je eden od pionirjev slovenskega športnega plezanja, eden najuspešnejših slovenskih športnih plezalcev z začetka devetdesetih let ter avtor legendarnih smeri, kot sta Za staro kolo in majhnega psa in Sanjski par. Bil je med prvimi Slovenci, ki so premikali meje težavnosti doma in v tujini ter soustvarjali začetke športnega plezanja pri nas.

A Tadej ni le plezalec. Je krasoslovec, geograf, redni profesor in mednarodno uveljavljen raziskovalec krasa, predvsem pa človek, ki skalo raziskuje tako z rokami kot z znanostjo. Kot dolgoletni predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa je velik del svojega življenja posvetil razumevanju kraškega sveta, obenem pa strastno ostal zvest športnemu plezanju.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:30 Začetki prostega plezanja.

00:05:20 Najprej alpinizem in preusmeritev k športnemu plezanju.

00:10:15 Stik s tujino in začetki dodatnih treningov.

00:14:30 Nervoza na tekmah in prva tekmovanje.

00:17:55 Trening prstov in začetki strukturiranih treningov.

00:21:40 Postavitev športnega plezan ja kot samostojne športne discipline.

00:24:30 Plezanje v skali.

00:29:45 Prvič v Mišji peči, Tedijeva luknja in smer Za staro kolo in majhnega psa.

00:34:30 Današnji Tadejev projekt v Mišji peči.

00:38:10 Občutki pri plezanju in plezanje v vsakodnevnem Tadejevem življenju.

00:44:20 Tadejevo plezanje danes.

00:47:40 Najbolj romantično obdobje plezanja.

00:51:50 Obiski plezalnih centrov in vznemirljivost plezanja v skali na pogled.

00:54:40 Plezalna odvisnost in pomen športne aktivnosti.

00:57:45 Nesreča v telovadnici, z berglami v Mišjo peč in »dobra odvisnost.«

01:00:30 Od plezanja do znanstvenega preučevanja skale.

01:04:50 Preučevanja kraške pokrajine in pridobljene izkušnje pri gradnji cest, železnice ali predorov.

01:08:55 Iz celega sveta hodijo v Slovenijo delat doktorat s področja Krasoslovja.

01:12:10 V Sloveniji je preko 15500 jam in razvitost raziskovanje jam.

01:17:15 Kras po svetu in kamniti gozdovi na Kitajskem.

01:20:05 Zakrasevanje kulturne dediščine in plezanje na piramide.

01:26:45 Kako je nastalo ostenje Mišje peči in fotografiranje z bliskavico v jamah?

01:31:05 Stenske poslikave v slovenskih jamah.

01:34:00 Poškodbe na skali in kraška stena kot naravni spomenik.

01:38:35 Od plezanja k znanosti in od znanosti k plezanju.

01:40:20 Sedanji projekti in projekti v prihodnosti.

01:43:00 Kolikor dela boš vložil toliko boš tudi splezal.

Jože Mihelič je človek mnogih obrazov – alpinist, planinski vodnik, turni smučar, pedagog, profesor športne vzgoje, pisec, fotograf, naravovarstvenik, predvsem pa človek gora. Številne generacije ga poznajo kot izjemnega pripovedovalca zgodb, poznavalca Bohinja in Julijskih Alp ter človeka, ki je gore vedno razumel širše – ne le kot prostor dosežkov, temveč tudi kot prostor spoštovanja, tradicije, učenja in notranje rasti. S svojim življenjskim delom je pomembno zaznamoval slovenski gorski prostor, tako na področju alpinizma kot tudi varstva narave, vzgoje in planinske kulture. Leta 2019 je izšla njegova knjiga Vprašaj Goro, v kateri piše o življenju nekoč in danes, o družini, odnosu človeka do narave, plezanju, gorah, turnem smučanju in še marsičem, pa tudi o vrednotah, ki jih gore lahko podarijo človeku.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:35 Kaj nam lahko gore povedo?

00:05:50 Modrost Jake Čopa in fotograf v človeku.

00:09:45 Motivi, napake in dobra fotografija.

00:13:05 Črna prst in Bohinjske gore.

00:17:25 Kako so Miheliči prišli v Bohinj?

00:25:40 Mladost na sosedovi kmetiji, pri kolarju v Bitnjah

00:31:30 Cepin Jože Čopa, »Šraufova« bajla na Makaluju in Marjonovi plezalni začetki.

00:34:30 Srednja šola na Jesenicah, alpinistični odsek in prijateljstvo s Stankom Klinarjem.

00:40:50 Vzgoja očeta, prvi hribi z očetom in pomen izkušenj v naravi za mlade otroke.

00:48:30 Jožetovi alpinistični začetki in razvoj.

00:53:30 V navezi z bratom – Tinetom Miheličem in Bohinjska smer.

01:02:50 Zgodba z Vrat in Franček Knez.

01:07:05 Poznanstvo z Marjanom Manfredo – Marjonom in Akademska smer v Paklenici.

01:13:50 Bratovska smer v Vršacu.

01:20:20 Popoldanska smer v Vršacu prečenje stene Lepega (Velikega) Špičja.

01:25:55 Jožetove prvenstvene smeri in prijateljstvo s Pavletom Kozjekom.

01:29:10 Nesojena odprava v Kavkaz.

01:33:50 Stik z gorami po plezani dobi.

01:43:05 Služba v TNP.

01:48:05 Hvaležnost Jožetovih tečajnikov.

01:52:45 Široka aktivnost delovanja v TNP.

01:58:00 Varovanje narave in aktivnost Jožetovih vnukov.

02:05:30 Najboljše stvari v življenju so zastonj.

Jože Rovan je upokojeni profesor statistike, dolgoletni planinski delavec in do nedavnega (2018–2026) predsednik Planinske zveze Slovenije, ene največjih in najbolj množičnih nevladnih prostovoljskih organizacij v Sloveniji. Je turnokolesarski vodnik, planinski vodnik, markacist, inštruktor markacistov, planinec, gornik, turni smučar, popotnik in pobudnik številnih razvojnih projektov – človek, ki že desetletja soustvarja slovenski planinski prostor.

Njegova pot vodi od družine do poklica, od urejanja planinskih in turnokolesarskih poti do vodenja ene največjih prostovoljskih organizacij pri nas. Pri tem ostaja zavezan goram, skupnosti in ideji, da so poti – tako v naravi kot v življenju – delo ljudi, ki jih ustvarjajo in gradijo.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:35 Delo predsednika PZS.

00:07:55 Številne aktivnosti PZS.

00:12:15 Prostovoljstvo znotraj PZS in njegov pomen.

00:18:15 Izzivi prostovoljstva.

00:21:15 Problematika obnove planinskih koč številnih društev.

00:25:00 Planinstvo skozi turizem predstavlja danes pomembno gospodarsko dejavnost.

00:29:00 Pričakovanja, zahteve in navade današnjih obiskovalcev gora.

00:35:50 Tuji obiskovalci naših gora in rezervacija prenočevanja.

00:41:25 »Ni samo Triglav pri nas, možnosti drugje je veliko!«

00:45:20 Postopnost v gorah in popularnost športnega plezanja.

00:51:45 Začetki turnega kolesarjenja pod okriljem PZS.

00:55:00 Kaj je turno kolesarstvo in število kolesarskih nesreč?

01:02:05 Problematika vožnje s kolesom po planinskih poteh.

01:07:20 Posluh države za razvoj kolesarstva in kolesarskega turizma.

01:12:50 A ima država posluh za potrebe in težave PZS?

01:16:50 Pričakovanja obiskovalcev gora od PZS.

01:21:00 Jožetovi začetki kot markacist.

01:27:20 Stanje danes na področju markiranja, vzdrževanja in urejanja planinskih poti.

01:31:30 Kaj je in kako je nastala Slovenska turnokolesarska pot (STKP)?

01:36:10 Slovenska planinska pot (SPP), ki jo je Jože začel 1968 in končal (aprila) 2026.

01:39:35 Izzivi delovanja PZS danes?

01:44:40 Zakaj je planinstvo danes pomembno v družbi?

01:50:30 Lepo je prespati v planinskih kočah.

01:53:25 Eno glavnih poslanstev PZS je skrbeti za večjo varnost pri udejstvovanju v gorah.

Andrej Velkavrh je po poklicu meteorolog. Od leta 1983 je zaposlen na nekdanjem Hidrometeorološkem zavodu, današnji Agenciji RS za okolje, kjer deluje kot dežurni prognostik. Še kako dobro ga poznamo z malih ekranov, kjer je dolga leta napovedoval vreme v televizijskem dnevniku na Televiziji Slovenija. Večkrat je posegel tudi po pisalu in se zlasti v kolumnah dotikal tem, povezanih z vremenoslovjem, naravo in njenim varovanjem, pa tudi s sodobno družbo in življenjem nasploh. Andrej je tudi predan gorski kolesar in turni smučar. Pa še marsikaj.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:25 V službo s kolesom in pomen stanja duha.

00:07:35 Meteorologija je široka in kompleksna veda.

00:11:25 Napovedovanje vremena v hribih.

00:15:50 Problematika napovedovanja vremena v eni točki.

00:20:05 Kratkoročna in dolgoročna točnost vremenskih napovedi?

00:25:55 Zakaj so napovedi lahko različne?

00:33:20 Kako delujejo meteorološki modeli?

00:40:00 Model Aladin in oblačnost.

00:46:20 Kaj je vertikalna sondaža?

00:52:30 »Prelivanja oblakov« preko grebena.

00:55:45 Mehanizmi delovanja vetra in zakaj pride do vetrovnih sunkov?

01:04:10 Vremenske fronte.

01:08:50 Večino vremenskega dogajanja k nam prihaja z zahoda.

01:16:30 Radarska slika padavin in njena uporaba.

01:30:35 Aprilsko vreme

01:33:40 (Poletne) nevihte.

01:38:10 Astronavtska izolacijska folija in njen pomen.

01:42:50 »Strela z jasnega?«

01:45:55 UI in prognostika.

01:50:40 Spremembe podnebja in (ne)prilagajanja naje.

01:56:10 Onesnaževanje je tudi velik problem.

02:00:50 Okolijski izzivi današnjega časa.

02:05:25 Kolesarjenje od doma.

02:11:05 V vsem dobrem je nekaj slabega in obratno.

02:15:05 »Vreme bo pa jutri kakšno?«

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Peter Markič je univerzitetni diplomirani psiholog in magister komunikologije. Svojo poklicno pot je gradil na področjih psihologije, komunikacije in dela z ljudmi. Deloval je v različnih okoljih – od svetovalnih in izobraževalnih ustanov do sodelovanja z organizacijami, institucijami in podjetji, kjer je izvajal številna strokovna predavanja in seminarje.

Je član državne enote za psihološko pomoč udeležencem množičnih nesreč in sodeluje pri izobraževanju zaupnikov. Izvaja skupinske in individualne razbremenilne pogovore za gasilce in druge reševalne službe po zahtevnejših intervencijah ter je avtor številnih strokovnih del.

Peter je tudi gorski reševalec in nekdanji vrhunski alpinist, udeleženec treh odprav: Andi 1979, Lotse 1981 in Pamir 1983. Med letoma 1985 in 1995 je vodil slovensko šolo za nepalske gorske vodnike v Manangu.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:40 Koliko se ljudje ukvarjamo s svojo duševnostjo?

00:04:45 Tabuji in stigme psihičnih težav, depresija in antidepresivi.

00:09:20 Moški moramo biti močni!

00:11:05 »Pucanje v hribih.«

00:17:55 Empatija, čuječnost in čustvena inteligenca.

00:20:30 Kako pomagati (v družini, med prijatelji) v težavah?

00:26:55 Kako se je Peter srečal s študijem psihologije?

00:29:00 Psihološko preučevanje alpinističnih odprav.

00:32:00 Odprava AO Kranj v Ande leta 1979 in nova smer na Alpamayo.

00:37:45 Lotse 1981 in vloga psihologa na odpravi.

00:43:30 Za »zdravo psiho« morejo biti najprej poskrbljeno za elementarne funkcije.

00:47:35 Kako sprostiti napetost?

00:50:10 Odprava 1983 v Pamir na Pik Komunizma.

00:53:45 A se (prevečkrat) samoomejujemo?

01:01:45 Delo psihologa s športniki.

01:07:40 »Ne doma povedat kakšna je stena!«

01:12:00 Delo člana enote za psihološko pomoč udeležencem nesreč.

01:17:55 Strah in soočanje s strahom in z nesrečami.

01:22:45 Soočanje s travmatičnimi dogodki?

01:27:10 Žalost in bolečino je potrebno izživeti.

01:32:40 Psihološka pomoč ob primeru večjih naravnih nesrečah.

01:35:55 Ko se ti življenje »sesuje« in soočanje in z nesrečami?

01:42:00 Kdaj je čas, da si poiščemo strokovno pomoč?

01:48:05 Umetniška duša tudi pomaga k lastni psihološki trdnosti.

V slovenskem alpinizmu obstajajo imena, ki niso zapisana le kot črke na papirju – v knjigah, zbornikih, kronikah, člankih, vpisnih knjigah ipd. –, ampak so globoko zasidrana v zavest alpinistk in alpinistov. Eno izmed teh imen je zagotovo Anton Sazonov – Tonač. Bil je eden vodilnih alpinistov v 60. letih prejšnjega stoletja in je bil zraven, ko se je pisala zlata doba slovenskih alpinističnih odprav. Takrat so slovenski alpinisti prvič vstopali v največje stene Alp in sveta – od Triglava do Hindukuša in Himalaje. Bil je del legendarne naveze, ki je leta 1968 prva pozimi preplezala Čopov steber v severni steni Triglava – kultni vzpon arhetipskih alpinističnih razsežnosti. Tonač je alpinist, gorski reševalec, gorski vodnik in alpinistični inštruktor. Bil je mentor številnim generacijam planincev, gornikov in alpinistov, ki jim je predstavljal gore, svoje gore, ki jim ostaja zvest že vse življenje.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:55 Dober alpinist je star alpinist!? 00:04:40 Zgodba s Sfinge in umik zaradi Antejeve službe. 00:11:25 Zgodba s prečenja Täschhorn – Dom leta 1967. 00:14:30 Tonačeva družba pred plezanjem. 00:19:15 Izlet na Šmarno goro. 00:22:55 Izlet na Storžič, Kamniško sedlo, Komno. 00:28:40 Klatenje po hribih, oče v šoli in začetek s plezanjem. 00:32:50 2 leti vojske, prihod k AO Ljubljana Matica in plezanje Ljubljanske smeri. 00:36:30 Soplezalec Ljubo Juvan. 00:41:20 Zgodbe z Vrat, s Čopovega stebra in Joža Čop. 00:51:10 Tonač orodjar in izdelava klinov. 00:57:10 Peuterejski greben in prva YU. ponovitev smeri bratov Schmid v S teni Matterhorna. 01:13:25 Zgodba s kapelice pri Misurini v Dolomitih. 01:17:10 Odprava na Kangbačen leta 1965. 01:35:25 Poskus proti vrhu Kangbačna in težave s hrano ter utrujenost. 01:52:00 Pomembne izkušnje z odprave Kangbačen in kislo zelje. 01:56:10 Odprava na Trisul leta 1976. 02:01:45 Poskusi zimske ponovitve Čopovega stebra. 02:08:30 Zgodba prve zimske ponovitve Čopovega stebra leta 1968. 02:25:40 Stane Belak – Šrauf. 02:28:25 Prihod alpinizma v Vipavo. 02:39:15 Kako je Tonač spoznal ženo? 02:54:00 Tonačeva alpinistična jesen.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Z nami V steni tokrat Vlasta Kunaver – alpinistka, zdravnica pediatrinja in članica generacije slovenskih alpinistk, ki so v osemdesetih letih pomembno zaznamovale slovenski alpinizem in himalajizem. Plezati je začela leta 1981 v Alpinističnem odseku Ljubljana Matica in kmalu opravila vrsto zahtevnih vzponov, med drugim Peutereyski greben na Mont Blancu ter Ameriško direktno smer v Druju.

Leta 1986 je sodelovala na prvi jugoslovanski ženski odpravi na 7219 metrov visoko Annapurno South, leto pozneje pa še na odpravi na 7120 metrov visoki Trisul, kjer so preplezale novo smer v zahodni steni. Z vrha se je spustila z jadralnim padalom nazaj v bazni tabor, kar je takrat pomenilo ženski višinski rekord v takšnem spustu.

V pogovoru bova obudila Vlastine alpinistične začetke, spomine na himalajske odprave in ženske naveze, pa tudi njeno izkušnjo letenja z jadralnim padalom. Dotaknila se bova vpliva znamenite družine Kunaver, njene poklicne poti ter vprašanja, kako gore ostanejo del človeka tudi takrat, ko življenje dobi povsem druge razsežnosti.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:02:00 Spust s Trisula z jadralnim padalom in ženski višinski rekord.

00:05:55 Čar jadralnega letenja.

00:10:15 Jadralno padalstvo v 80-ih in rekord na Trisulu.

00:14:40 Lepote in nevarnosti aktivnosti v naravi.

00:22:15 Kompetence in nesreče pri jadralnem padalstvu.

00:28:30 Vlastino otroštvo in družinski izleti v naravi.

00:34:35 Kratka Nemška smer in Peuteryski greben z očetom.

00:38:40 Pri Kunaverjevih doma.

00:47:40 Avantura nekoč in danes.

00:50:40 Plezarija v Chamonix.

00:55:15 Najstnica prvič v Nepalu na trekingu okoli Annapurne.

00:59:15 Prva slovenska himalajska ženska odprava v Himalajo – Južna Annapurna (7219m) leta 1986.

01:06:55 Marija Frantar

01:09:30 Plezanje z Lidijo Honzak ter razlike med moškimi in ženskami navezami.

01:18:55 Uspešna dprava na Trisul (7120m) leta 1987

01:25:20 Odprava na Nanga Parbat.

01:30:05 Čas po odpravarskem življenju.

01:34:20 Kako se lotevamo prostočasnih aktivnosti v naravi danes?

01:44:30 Koliko sta narava in gibanje v naravi pomembna za človeka?

01:51:20 Kaj bi morali spremeniti za boljše zdravje?

01:54:45 »Marsikaj se da, če si vztrajen.«

01:58:00 Otroci se ne spreminjajo, odnos staršev do otrok se spreminja.

02:01:55 Človek ne umre kar tako.