V tokratni oddaji KiKs bomo znova v družbi najpogosteje uporabljanega in tudi najbolj kompleksnega slovenskega ločila – vejice. Novembra smo se najprej ukvarjali s pomagali za njeno pravilno postavljanje v povedi, potem smo opozorili na nekaj najpogostejših napak. Danes pa bomo vejico združili z večdelnimi vezniki, kot so »tako da«, »ali – ali«, »in ki«, »medtem ko«, »kljub temu da«. Andreji Gradišar je pri dilemi, kam v takem primeru postaviti vejico – spredaj, zadaj ali morda vmes –, na pomoč priskočila doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Ko vejico združimo z večdelnimi vezniki

Naloga veznikov je povezovanje stavkov. To lahko naredimo na zelo preprost način, če npr. uporabimo veznik "in", nam pa zakladnica slovenskih besed ponuja tudi veliko večbesednih veznikov oz. zvez. "Tako da", "ali - ali", "niti - niti", "kljub temu da" je nekaj takih.

Lahko pa večbesedni veznik naredimo tudi iz veznika "in", ki ga najpogosteje uporabljamo samostojno. Kdaj v tem primeru postaviti vejico in kdaj ne, pojasnjuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:

"Enoznačnega odgovora ni. Veznik lahko uvaja vmesni odvisnik med dvema glavnima stavkoma.

Primer: Dobro pozna nekaj pravnikov, in če potrebuje nasvet, se obrne nanje. Tu veznik uvaja vmesni odvisnik. Na tem mestu lahko naredimo preprost test - če lahko na takem mestu postavimo tudi piko, razdelimo poved na dvoje, mora na tem mestu stati vejica.

"In če", "in ki", "in ker" so verige istovrstnih odvisnikov. V takih primerih vejice ne pišemo, saj gre samo za naštevanje odvisnikov.

Primer: Otroci pravijo, da se veselijo zime in da si predvsem želijo snega.

Pred drugim "in" vejice ne bo, ker je samo povezava med dvema istovrstnima odvisnikoma."