Vladimir Pištalo, eden najbolj priznanih povojnih srbskih pripovednikov, ki je študijsko kar nekaj let prebival v Združenih državah Amerike, v katerih je predaval tudi tamkajšnjo zgodovino, na zgodovinskodokumentarni podlagi izrisuje biografijo mesta in ji dodaja mitske, fantazijske in sanjske vsebine. Prvoosebni pripovedovalec tako s kroniko mesta, zaznamovano s konci različnih obdobij, objavlja nekakšen dnevnik kolektivnih in individualnih usod. Čeprav med njimi iščemo portrete resničnih ljudi, so ti zabrisani v  meglene podobe duhov dvojnikov, vseeno pa se za nekaterimi liki skrivajo poteze znanih posameznikov in sledi avtobiografskih motivov iz pisateljevega življenja. Brezkompromisna zgodba o času in prostoru, konkretnem družbenem in političnem dogajanju, prijateljstvih, ljubeznih in vojni – tu in tam zelo duhovita – je razpeta od Titove smrti leta 1980 do leta 2000, ko je delo v izvirniku izšlo. Avtorja, sicer direktorja Narodne knjižnice Srbije, ki ga v naši krajini literarnih prevodov poznamo predvsem po romaneskni literarni biografiji Tesla, portret med maskami in noveli Aleksandrida, zanima predvsem raziskovanje in pisanje na področju avtogeografije.

Roman je prevedla Đurđa Strsoglavec.