Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o sprožitvi 50. člena lizbonske pogodbe, s čimer je Velika Britanija uradno začela postopek izstopa iz EU. »Se strinjaš, da gre danes za zgodovinski dan?« Žerdin vpraša Markeša. »V vsakem primeru, saj se kaj takega še ni zgodilo.« To, kar je Anglija počela Evropi, zdaj ne dovoli, da bi Škotska njej. Ta otoški egoizem gre zelo daleč in je zelo samodestruktiven. Kapital je po Evropi resnično podivljal, pove Markeš, ki meni, da bo treba začeti razpravljati o socialni Evropi. Romunski delavec bi moral imeti enak standard socialnih pravic kot nemški. To bi moralo biti v Evropi standard. Da Evropa ni postavila socialnih standardom, gre v veliki meri pripisati tudi Angliji, ker je favorizirala neoliberalizem, na koncu pa je prva skočila s tega vlaka. V kmetijskem segmentu prebivalstva je Evropa vendarle bila socialna, na razmišljanje sogovornika odgovarja Žerdin. Idealna pozicija angleških pogajalcev je, da Anglija ohrani vse privilegije do Evrope, obenem pa izstopi brez obveznosti. To je iluzija. Ljudje so volili iluzije, ki bodo stale okoli 60 ali 70 milijard evrov. Industrija, predvsem finančna, bo zbežala iz Anglije. Avtomobilska industrija se deloma že seli, saj izstop iz EU pomeni carine, kar pomeni višje cene in nekonkurenčnost. London je bil največje finančno središče na svetu, New York je bil šele drugi. Zdaj je čas za premišljevanja o novi Evropi, ki je definitivno že tukaj.