Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o zmagi sredinskega kandidata Emmanuela Macrona na francoskih predsedniških volitvah. V drugem krogu je prejel 66 odstotkov glasov, njegova nasprotnica, desničarska kandidatka Marine Le Pen, pa 34 odstotkov. Najhujše se torej ni zgodilo, saj ni zmagala manj odkrita postfašistična politika, ampak zmerno konzervativna opcija, pravi Žerdin. V Franciji je prevladal finančni kapital, industrijski kapital, ki je bil pred desetletji v Franciji precej močan, pa te moči nima več. Kdo pa je agent finančnega kapitala v francoski politiki? Človek, ki je pred tremi dnevi kar precej prepričljivo dobil francoske volitve. Macron je svojo poslovno kariero začel tako, da je kot uslužbenec starodavne banke Rothschild švicarskemu Nestleju prodal Pfizerjevo prehransko divizijo in ob tem zaslužil svoj prvi milijon. Potem je izpeljal še nekaj podobnih poslov in si v rosnih letih zagotovil eksistenco za naslednjih 65 let. Nato pa je prestopil v politiko. Ni se zgodilo prvič, da je nekdo iz banke Rothschild postal predsednik Francije. Macron je dal tudi nekaj svetlih poudarkov, ko je na primer rekel, da bi okrepil šolski sistem. Problem pa je, da je obljubljal stvari, ki so kontradiktorne, pove Markeš, ki meni, da so ljudje Macrona volili, ker niso želeli Le Penove. Podobno so do sedaj potekale slovenske volitve, ki so bile vse v odnosu do Janše. V Franciji pa so se volitve izrodile v odnosu do Le Penove. Volilna abstinenca 12 milijonske populacije tudi govori zase. Naslednje leto pa pride na vrsto Italija, ki ima prav tako zelo močne ideje o izstopu iz Evropske unije.