Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o nenavadni izjavi predsednika republike, ki je izjavil, da ne želi biti moralna avtoriteta. »Po politoloških, filozofskih, morda tudi ustavno pravnih definicijah naj bi bil predsednik republike točno to, moralna avtoriteta,« se odzove Žerdin in opozori, da se na tem mestu soočamo s težavo. »To je zelo čudna izjava,« se strinja Markeš. »Vprašanje je, kaj on pojmuje kot moralno. Njegova funkcija simbolizira prav in narobe v državi, in to je že morala. Ustava pove, kaj je prav, in če on zastopa ustavo, zastopa moralno pozicijo, ki jo ustava določa,« je prepričan. Žerdin se strinja, da je »ustava kodificirana morala«. Markeš pojasni, da se je Pahor pri opisu morale osredotočil na papeža Frančiška, ki je rekel, kdo sem jaz, da bi obsojal geje. »Spomnim se, da ko je on prvič kandidiral za predsednika države, je rekel, jaz ne kandidiram za papeža, ampak za predsednika države. Izjave so si nasprotujoče. Tisto, kar pa je sporno, je to, da se je [Pahor] označil za politično avtoriteto. To je narobe, in ni res iz dveh razlogov, prvič zato, ker on ni politična avtoriteta. In to ni dovolj, biti politična avtoriteta je namreč premalo, to je bil tudi Stalin,« še nadaljuje Markeš. Žerdin in Markeš v razpravi poskušata odgovoriti na vprašanje, ali v tej državi sploh (še) imamo moralne avtoritete.