Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o parlamentarnih volitvah, ki se bodo odvijale prvo nedeljo v juniju, torej čez okvirno 100 dni. NSi poskuša ravnati kot stranka desnega centra z afirmativnim odnosom do gospodarstva, po mojem mnenju pa malce zanemarja tradicijo krščansko demokratskih strank, kar se tiče socialne dimenzije, pravi Žerdin. To je bila točka zanikanja v. d. predsednika stranke Mateja Tonina, torej da NSi ni tista, ki bi rušila socialo in javno zdravstvo, se strinja Markeš. NSi se razume kot naslednica krščanskih demokratov, zato stavi na slovensko krščansko demokratsko tradicijo, vendar je bila le ta pogojena z dvema bistvenima smerema, ki sta obe ta trenutek nezaželeni, to sta klerikalizem in socializem. NSi dejansko hoče od tega stran, zato je našla svoj novi vzorec – nemško krščansko demokracijo, ki pa je hkrati tržna in socialna. Globoko v teoretskem jedru pa gre za stranko, ki prisega na liberalizem 19. stoletja, to pa je konkurenčnost prostega trga, ki na koncu pristane v družbenih vzorcih, ki so neoliberalni. V tem prostoru se NSi ves čas poskuša identificirati, vendar se ne uspe, ker je teoretsko šibka. Stranka SDS ima na drugi strani zelo jasno pozicionirano identiteto. V primeru SDS ne gre v ničemer več za socialdemokratsko stranko. To je bazično spoznanje. Nevarnost, ki jo Janez Janša kopira od populizma Donalda Trumpa, je »najprej Slovenija«. Kakšne dve leti nazaj so pa trojko vabili v Slovenijo in to ne gre skupaj. Torej ni bila najprej Slovenija, ampak najprej trojka, potem pa Slovenija. In če je najprej Slovenija, zakaj po kredite v Srbijo?