Šola ni namenjena užitku, ampak izobraževanju, izpopolnjevanju, samospoznavanju in podobnim procesom, meni Markeš. »Ali lahko od javnega šolstva pričakujemo, da zagotovi vse potrebe, ki obstajajo?« se sprašuje Delov komentator Ali Žerdin. Šola ni namenjena užitku, ampak izobraževanju, izpopolnjevanju, samospoznavanju in podobnim procesom, meni Janez Markeš, ki pravi, da podporniki peticije (za spremembo šolskega sistema) zahtevajo »vzgojo subjekta užitka.« Zdajšnja pobuda mi deluje bolj v smislu, da naj iz šole pride nekdo, ki bo srečen potrošnik, komentira Žerdin. Komentatorja se dotakneta tudi načina vodenja predsednika vlade Marjana Šarca. »Ne more vsakdo, ki pride do premierja in dovolj tanko zacvili, dobiti kar hoče,« je kritičen Markeš. »Neoliberalizem reševal krizo na način, da je hranil bogate in jemal revežem. Sprememba tega vzorca je potrebna, ne more pa biti produktivno, da v času, ko imamo vsega dovolj, razprodamo vse shrambe,« pravi Markeš, ki meni, da je Šarec še vedno neznanka. Zadeve (podražitve storitev in podobno) gredo samodejno, kaotično pot, brez koncepta, kar se lahko ob naslednji krizi konča na ulici z nezadovoljstvom ljudi. Enačba plače malo gor, davki malo dol se preliva v inflacijo. Plače se ne dvignejo, ker je davek nižji, ampak če in kolikor je višja produktivnost, meni Žerdin. Če dvignemo produktivnost, so razmišljanja o višjih plačah na mestu, hkrati pa je zagata, ki jo ima Slovenija, demografske sorte, izpostavi Žerdin. Čaka nas odhod »babyboomerjev« v penzijo, kar pomeni, da se bo pritisk na pokojninsko blagajno stopnjeval. Če produktivnost na primer naraste za pet odstotkov, se plače lahko zvišajo za štiri odstotke, ker bo potrebno s tistim enim odstotkom razlike servisirati penzijsko blagajno, doda komentator.