Če se Britanci odpravijo na evropske volitve imajo izjemno malo časa, da speljejo glasovanje. Je to še ne nov manever v labirintu izhajanja iz evropske unije ali gre za pričakovan korak, se sprašuje Delov komentator Ali Žerdin. V britanskem parlamentu ves čas želijo Evropo nekako izvzeti iz njihovega odločanja o Evropi, to pa se ne izide. Besedna zveza, ki najbolje opiše to situacijo je mrtva točka ali slepa ulica, meni Janez Markeš. Evropska Unija je jasno povedala, da si želi, da Britanija ostane, če pa ne ostane, pa ne sme vplivati na evropske volitve. Žerdin ob tem spomni na lokalne in parlamentarne volitve leta 1990. V Kranju je takrat kandidiral Vitomir Gros, ki je bil za župana tudi izvoljen. Pri tem je prišlo do nesporazuma, saj so volivci mislili, da kandidira uspešen kranjski gospodarstvenik, prav tako Gros, zato so glasovali zanj. Čez štiri leto, ob ponovnih lokalnih volitvah, je Vitomir Gros zmagal še bolj prepričljivo in s tem potrdil, da leta 1990 ni prišlo do nesporazuma. Tako je po mnenju Žerdina, pri brexitu tudi dandanes. Markeš ob tem opozori, da novi referendum ne bi glasoval zgolj brexit da ali ne, ampak ali gre za čisti brexit ali z dogovorom, ki predvideva tudi »backstop«. Na tem primeru spoznavamo, kako velika vrednota je Evropa in kaj je ogroženo s tem, ko jo razdirajo. Žerdin spomni tudi na Šarčevo zavrnitev govora v evropskem parlamentu. »Jaz to jemljem za malo katastrofo nacionalnih razsežnosti. S tem ne pritrjujem opoziciji, ki ga poskuša raztrgati,« meni Markeš, ki je prepričan, da bi predsednik vlade moral imeti govor in postaviti pozicijo Slovenije do Evrope in EU. »To priložnost je zamudil, kar je zelo narobe.«