»Za nami je stota obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani. Dogodek, ki je pospremil to častitljivo obletnico, pa še vedno dviga kar nekaj prahu,« uvodoma pojasni Ali Žerdin. Na odru Cankarjevega doma je namreč paradirala Slovenska vojska, kar je sprožilo pomisleke, kaj počnejo pripadniki slovenske vojske na častitljivem akademskem dogodku. Gre za zastraševanje intelektualcev, protokolarni spodrsljaj ali nekaj, kar je primerno za tako pomembno obletnico, kot je stoletnica ljubljanske univerze? »Vojska je nosilka simbolne vrednosti razmerja med državo in vednostjo, torej univerzo. Univerza pa ima po ustavi avtonomijo. Ravno tu nastopi problem, ali je univerza res avtonomna, če stoto obletnico obeleži s simbolno podreditvijo državi,« nadaljuje delov komentator Janez Markeš. Univerza je nastala kot skupek minimalnega števila nekih ključnih fakultet ter je bila vpeta tudi v moment slovenstva, postajanja slovenske nacije. »Ni naključje, da se z ustanovno dejanje univerze šteje predavanje Frana Ramovša, ki je govoril o slovenski gramatiki,« v nadaljevanju pojasni Markeš ter poudari, da je prav kultura tista, ki je naredila državo. ​Žerdin opomni, da je sinhronizirano potekala tudi ustanovitev Narodne galerije ter ljubljanske Drame. Gre za dogodke, ki so konstituirali narod na prehodu v nacijo ter so imeli izjemen pomen za vse iz tega kulturnega okolja, kot tudi za vse, ki so čutili narodno ter kasneje nacionalno zavest. ​Največji problem slovenske univerze ter tudi vseh evropskih univerz pa je trenutno nekje drugje. Univerza je z bolonjsko reformo postala uporabniški oddelek za Evropsko unijo, kar z besedami Markeša pomeni, da je EU postavila normo, ki določa, da morajo univerze med drugim postati uporabni člen pri utrjevanju evropske ekonomije.