Ob značilnostih glavnih protagonistk, mogočnih plenilk in ugank noči, se v filmu prepleta tudi interakcija kozač z drugimi živalskimi vrstami in ljudmi. V filmu nastopa tudi doktor bioloških znanosti Al Vrezec, ki velja za enega najboljših poznavalcev kozač na svetu in je velik del svojega življenja posvetili proučevanju te ptice.

Bojevita kraljica noči je Matej Vranič naslovil film upravičeno, kozača je namreč neustrašna mati. Ne ustraši se niti divje mačke ali kune niti veliko večjega vsiljivca, kot sta medved in človek.

Zapiski:

Ker na takšno oblikovanje in prevzemanje spolnih vlog že v zgodnjem otroštvu močno vpliva tudi igra, smo obiskali ozaveščevalno trgovino z igračami v Ljubljani, kjer je meja med tistimi za fante in tistimi za punce zabrisana. Dobrodošli v prav posebni trgovini za igrače!

Trgovino še do srede, 16. 10., najdete na Starem trgu 30 v Ljubljani. Obiščete jo lahko vsak dan med 12. in 18. uro.

Nagrado so ji sinoči podelili v Bruslju, komisijo pa je med drugim prepričala s prispevkom o družbenem pomenu velikih prostranih prostorov v mestih in predanostjo kakovostnemu novinarstvu in privrženostjo evropskim vrednotam.

Poleg nje sta nagrado prejeli še Magna Araujo Amorim s Portugalske in Sigrid Hallqvist s Švedske. Nagrado Megalizzi-Niedzielski so ustanovili kot poklon italijanskemu novinarju Antoniu Megalizziju in poljskemu aktivistu in novinarju Bartku Piotru Orenta-Niedzielskemu, ki sta umrla v terorističnem napadu v Strasbourgu leta 2018.

Kot je dodala Neža Borkovič, je bila tudi sama prav tedaj v Strasbourgu, zato jo s pokojnima novinarjema veže globlja čustvena vez.

Klubu Nobelovcev se bodo tako pridružili tudi ameriški znanstvenik David Baker, ki se je doslej že večkrat omenjal med favoriti, in pa britansko-ameriški raziskovalni dvojec iz podjetja Google DeepMind Demis Hassabis in John Jumper. Skupni imenovalec vseh treh so proteini, drobni gradniki življenja, ki so postali v zadnjih letih prava raziskovalna "meka" na področju biokemije in sintezne biologije.

O perspektivnosti proteinov govori dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta, ki je bil pred leti na podoktorskem študiju prav v laboratoriju letošnjega Nobelovca Bakerja.

"Svet okoli nas se je tako zelo spremenil, da – bi rekel alamutovsko – nič več ni sveto, vse je dovoljeno."

Foto: Založba UMco

Foto: Katja Kodba/SNG Drama Ljubljana

Kaj se je torej na tej točki spremenilo v vojni, ki jo je sprožil vdor palestinskega islamističnega gibanja Hamas na jug Izraela 7. oktobra lani? Komentira novinar in kolumnist Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič.