Aktualno 202

Na območju Julijskih Alp letno noči približno dva milijona ljudi, če k tem dodamo še dnevne obiskovalce, je število še precej višje. In vsak izmed njih mora do tja nekako priti, po navadi kar z avtomobilom. Že pred dvajsetim leti so pri Planinski zvezi Slovenije začeli opozarjati, da je ponekod v alpskem svetu avtomobilov preveč, od takrat se je spremenilo le to, da je teh še več. Alternativa so prevozi z javnim potniškim prometom in dodatnimi javnimi prevozi, ki so na turističnih območjih organizirani predvsem v poletni turistični sezoni. A ob dejstvu, da za marsikatero izhodišče za zgodnji začetek poti v gore ni jutranjih avtobusov, da lahko na nekaterih relacijah zaradi gneče ostaneš brez sedeža ali pa brez prevoza zaradi zamude vlaka, je za marsikoga avtomobil prva in edina izbira.

Spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa, predvsem pa predstavitvi obstoječih alternativ je namenjen projekt Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin Planinske zveze Slovenije in CIPRE, društva za varstvo Alp. In kako z javnim potniškim prometom do dolin, verjetno težje kot peš do višin. A če si vzameš čas, planiraš pot in zraven spakiraš še potrpežljivost, se da.

Poznamo 7,151 jezikov. Najbolj razširjen je sicer angleščina, a vemo, kako prav pride, če poznamo še kakšen jezik, včasih so dovolj tudi osnove. Tokrat smo mimoidoče turiste vprašali, koliko tujih jezikov govorijo in kako se znajdejo v situacijah, ko znanje angleščine ne pomaga.

Pripovedovalski festival Pohorska pravljica že 13. leto obuja in raziskuje pripovedovalsko in pravljično dediščino v povezavi z naravo, tem prvobitnim svetom, vključno s Pohorjem, reko Dravo in njenim svetom. Pohorska pravljica se ne podreja modernim trendom, ampak ostaja osredotočena na besedo. V Rušah so se zbrali najboljši slovenski pravljičarke in pravljičarji.

Šport v Sloveniji mora postati dostopen za vsakega otroka. Tak namen ima tudi poslovilna tekma Gorana Dragića v Stožicah v Ljubljani, kjer bo ta skupaj s športnimi kolegi, številnimi športnimi legendami in košarkarskimi navdušenci zbiral sredstva za mlade športnike, ki si udejstvovanja v športu ne morejo privoščiti. O dobrodelnosti govorimo z Goranom Dragićem in direktorjem Fundacije Gorana Dragića Žigo Koščakom.

Luka Dončič, Primož Roglič ali Katarina Čas? Z mimoidočimi z vseh koncev sveta odgovarjamo na vprašanje: Katero ime Slovenca ali Slovenke je najbolj prepoznavno? V tokratni rubriki Glas mednarodne ulice prisluhnite tudi razpravam o tem, katera so mednarodno prepoznana imena iz držav, od koder prihajajo turisti, in na katerih področjih dosegajo največ dosežkov.

Jutrišnji večer bo v ljubljanskih Križankah pospremila filmska glasba. Predvsem iz filmov starejše generacije, a v izvedbi simfoničnega orkestra mlajše. Že šesto leto so se namreč mladi, stari od 12 do 22 let, z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva, srečali na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra.

V tednu dni so pod umetniško in dirigentsko taktirko Žive Ploj Peršuh naštudirali note in program za zaključni koncert; na tem se jim bo letos pridružil skladatelj in basist Lauri Porra iz Finske. Na vajah je približno 100 glasbenic in glasbenikov vadilo skladbe iz filmov Kekec, Poletje v Školjki, Boter in drugih, ki jih bo mogoče slišati tudi jutri zvečer v Križankah.

V letnem avditoriju mariborskega lutkovnega gledališča bodo do vključno 1. septembra uprizorili večino predstav 35. Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas v organizaciji tukajšnjega lutkovnega gledališča gosti najboljše domače in tuje produkcije. Zgodili se bosta dve premieri. Ob tem nadaljujejo sodelovanje z lokalnimi akterji, prvič pa organizatorji festivalske niti festivala lutkovne umetnosti prepletajo s ptujskim festivalom Dnevi poezije in vina.

Foto: Lutkovno gledališče Maribor

O predavanjih tisti najbolj pridni študenti še ne razmišljajo, do začetka novega študijskega leta je namreč še mesec in pol, medtem ko profesorji že snujejo nove načine, kako nagovarjati vedno bolj zahtevno mladino. Ena takšnih možnosti učenja je obrnjena učilnica. Koncept se je rodil v tujini že pred kakšnimi dvajsetimi leti, z njim pa smo se začeli v Sloveniji spogledovati v času koronavirusa.

Kaj sploh pomeni obrnjena učilnica, kakšne so prednosti tovrstnega učenja in predavanj sta predstavila prof. Marko Jankovec s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani in študent Luka Kavčič.

Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je v gledališki predstavi Ekvinokcij (Enakonočje) dramatika Iva Vojnovića nastopil Goran Višnjič, hrvaški igralec, ki je v Hollywoodu s svojimi vlogami dosegel mednarodno slavo: najprej kot dr. Luka Kovač v popularni ameriški seriji Urgenca (ER), nato kot Garcia Flynn v seriji Brezčasni (Timeless), vmes je posnel tudi nekaj zgodovinskih filmov, od leta 2022 pa ima vlogo Erika Rdečega v novi Netlixovi nadaljevanki Vikingi: Valhalla, ki so jo snemali tudi v Dubrovniku.

Prav v Dubrovniku je kot najmlajši Hamlet začel svojo igralsko pot, še kot študent drugega letnika zagrebške Akademije dramskih umetnosti. Pred nekaj leti se je iz Los Angelesa preselil v Veliko Britanijo, kjer nadaljuje svojo filmsko in gledališko pot.

Letošnje poletje bo med najtoplejšimi doslej, to velja zlasti za julij, ko so bile povprečne temperature v Sloveniji za dve stopinji in pol višje od za ta čas pričakovanih vrednosti. Kot razlaga klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje, je nadpovprečno vroče poletje le del trenda že sicer toplih mesecev pri nas v preteklem letu.

Poletno vreme bo vsaj za Slovenijo kazalo vse bolj nepredvidljiv obraz, ob čemer klimatologi v Evropi, ki se že tako segreva dvakrat hitreje od dolgoletnega povprečja, opažajo nenavadno hitro segrevanje njenih jugovzhodnih predelov.