Aktualno 202

Mohamed Kaki do še pred nekaj leti ni vedel, da sploh obstaja država, ki se imenuje Slovenija. Ker je njegova država Sirija v vojnem razsulu, je moral je pobegniti in se je znašel tukaj. Toda z njim smo se pogovarjali v slovenščini, saj se zaveda, kako pomembno je znati jezik in se ga intenzivno uči.

Agnes Kojc je doktorska študentka slovenistike, prevajalka, pisateljica in mlada ženska, ki se je rodila s cerebralno paralizo. Njena življenjska pot ni bila vedno lahka; srečevala se je z ovirami, ki bi marsikoga zlomile, vendar je iz teh izzivov izšla močnejša, odločnejša in je – v navdih. Ob Dnevu državnosti je z nami delila svoje misli – svoj pogled na razvoj Slovenije, kako jo doživlja in kaj ji želi. Pogovor je tekel o vztrajnosti in pogumu. Naj bo ta tudi opomnik, kako pomembno je, da zagotavljamo enakopravnost in slišanost vseh.

Ona je Poljakinja v Sloveniji, ki jo zanimajo bakterijski virusi. V nekaj letih se je odlično naučila slovensko, kljub mladosti pa pri nas že vodi svojo raziskovalno skupino in je Biotehniški fakulteti prinesla prvi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta. On je sveže pečeni doktor znanosti, ki je nekaj časa preživel tudi na tujem, svojo študentsko kariero pa je spletal med Velenjem, Mariborom in Ljubljano. Zanima ga, kaj vse v našem okolju lahko škodi našemu zdravju, in podatke zbira tudi s pomočjo občanske znanosti.

Nikoli se še nista srečala. Vse do zdaj, ko smo ju povabili na Val 202. V pogovoru o tem, kako raziskovalca s povsem različnimi potmi doživljata Slovenijo in ali je naša država dobro raziskovalno odskočišče.

Matej Rogelja je vinogradnik in vinar. Star je 35 let in to delo opravlja zadnjih deset. Pravi, da se je sprva iskal na različnih študijih in fakultetah, dokler ni spoznal, da ima pravzaprav najlepšo zaposlitev kar doma. Živi v Tomaju, na domačiji, katere prvi zapisi segajo v leto 1640, sam pa je že 15. generacija, ki se ukvarja s kmetijstvom in vinarstvom.

Delo ga izpolnjuje, pravi, da se kljub fizičnemu naporu v vinogradu spočije, včasih - pripomni - pa bi tudi vse poslal nekam, ampak se ta čustva kmalu tudi pomirijo. Ob 33-letnici naše države ga sprašujemo, kako je danes biti vinar in kmet v Sloveniji in kakšen je njegov odnos do tradicije in tudi same narave, ki - kot sam pravi - veliko da, ampak včasih tudi veliko vzame.

Ana Gros se je rodila tako rekoč skupaj s samostojno Slovenijo in v teh 33 letih prehodila podobno pot kot naša država. Kapetanka slovenske rokometne reprezentance pa prav letos doživlja največje uspehe v svoji zelo bogati karieri. S soigralkami se je uvrstila na prve olimpijske igre v zgodovini ženske rokometne reprezentance, z madžarskim Gyoerom pa je postala evropska klubska prvakinja.

Miha Erič je likovnik, glasbenik, mož in oče. Samozaposlen v kulturi kot grafik in instrumentalist, ki deluje (ali je deloval) v številnih glasbenih zasedbah: Prismojeni profesorji bluesa, 3 tone; Samuel Blues, Aritmija … Lani je ilustriral ponatis Kekca nad samotnim breznom in je plodovit grafični ustvarjalec. Z ženo Natalijo imata Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti ORBITA; skupaj od leta 2020 vodita tudi Kulturno umetniško društvo in galerijo Salsaverde v Izoli.

"Res imam srečo z ženo", pravi Miha. V Latkovi vasi, kjer živita s tremi otroci, gojita tudi zelenjavo in sadje. In imata 6 kokoši. Razmišljajo tudi o psu. Miha Erič hodi na volitve, ima skoraj 10 let delovne dobe in bo jeseni star toliko kot naša država.

Današnji mediji skupaj s fotografijo igramo ključno vlogo pri ustvarjanju resničnosti in oblikovanju naših predstav o svetu, v katerem živimo. Kdo je pojedel največji kos torte, ki so jo politiki razrezali ob vstopu v EU? Zakaj se pred foto objektivom vedno obnašajo tako, kot da snubijo? Kdo je nevesta? Ogledamo si fotografsko razstavo Boruta Krajnca z naslovom Snubitev, fototermin in se med drugim zazremo tudi na prazen oder, kjer se slikajo politiki.

Slovenija se na prvi poletni dan že enajstič pridružuje praznovanju svetovnega dneva glasbe. Lani se je pobudi pridružilo 15 krajev, tokrat bo glasba odzvanjala v 25 mestih. Praznik glasbe poteka v skladu s smernicami iniciative Fête de la Musique, ki v ospredje postavlja žive glasbene dogodke različnih glasbenih žanrov, ki jih izvajajo tako profesionalni kot ljubiteljski glasbeniki. Njegov osnovni namen je že od leta 1982, ko se je prvič zgodil v Franciji, postaviti v živo izvajano glasbo v ospredje, na ulice in jo približati ljudem tudi na krajih, kjer običajno ni pogosto zastopana.

Pohodi skrajnežev, stopnjevanje sovraštva, na novo izumljene tradicionalne gospodinje in homofobija. Kako se ti pojavi prepletajo v neko novo družbeno realnost, ki jo spremljata otopelost in intelektualna lenoba?

Sogovorniki: 

Potem, ko se je časnik Večer kljub ostremu nasprotovanju zaposlenih in dela javnosti v začetku leta preselil v prostore, ki so v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča, zdaj vodstvo napoveduje še odpuščanje več novinarjev. Sindikat novinarjev Večera pri tem poziva lastnike in poslovodstvo, da za varčevanje in nadaljnji razvoj podjetja poiščejo druge poti, predvsem lastnike pa tudi, da začnejo vlagati v podjetje. Pri pozivu se jim je pridružilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki opozarja, da se z degradacijo novinarskih kolektivov v družbi povečuje širjenje dezinformacij, zvišuje se stopnja korupcije in krha demokracija.