Aktualno 202

INmusic že dolgo ni le niz koncertov. V dveh desetletjih se je razvil v kulturno platformo in prostor srečevanja različnih generacij, kultur ter glasbenih okusov. Ob največjih svetovnih imenih vsako leto odpira prostor tudi mladim ustvarjalcem, družbeno angažiranim projektom, trajnostnim pobudam in novim idejam. Na Jarunu se tako ne srečujejo le glasbeniki in občinstvo, temveč tudi različni pogledi na to, kakšno vlogo ima glasba v sodobni družbi. Prav ta odprtost, skupaj z neodvisnim duhom festivala, ostaja razlog, da INmusic tudi po dvajsetih letih ostaja eden najpomembnejših glasbenih dogodkov v tem delu Evrope.

Sogovorniki:

- Ivana Jelača

- KT Tunstall

- Mirko Burazer

- INSAN

- mal pre mal

- Đoko

Poletje za večino ljudi diši po počitnicah. Za nekatere pa so poletni meseci glavna delovna sezona. S slednjimi se bomo pri opravljanju najrazličnejših poklicev to poletje družili v Poletni izmeni. V prvi epizodi noč prebedimo na morju z ribičem Renatom. Na njegovi barki Luštura med drugim poizvedujemo, kaj počnejo ribiči med urami čakanja, kaj vse pred in med lovom prinaša nesrečo ter kateri ulov je lahko nevaren. Pridružite se nam, da izveste, kaj vse smo ujeli.

Vročinski val, ki je v preteklih dneh podiral temperaturne rekorde v zahodni Evropi, se pomika proti srednjemu in vzhodnemu delu celine. Najvišja opozorila zaradi ekstremne vročine veljajo na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, v Romuniji, Srbiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, kjer so ponekod namerili tudi več kot 40 stopinj Celzija. Dolgotrajen in tako intenziven vročinski val je posledica tako imenovane vročinske kupole, ki je nad večjim delom Evrope več dni zadrževala zelo vroč zrak. Zakaj je ta vremenski vzorec trajal tako dolgo, kako se je vročina iz dneva v dan še stopnjevala in kakšno vlogo pri tem igrajo podnebne spremembe?

Sogovornik:

Letos mineva 120 let od izgradnje Bohinjske proge. Odsek od Jesenic do Gorice so zgradili kot del dobrih 700 kilometrov dolge proge Transalpina, ki je Češko prek Dunaja povezala s Trstom. Ob 120-letnici so nedavno na stebrih železniškega viadukta Idrijca odprli priložnostno fotografsko razstavo arhitekta Elvisa Jerkiča z naslovom "Naša železnica – 120 let prilaščanja Bohinjske proge".

Začel se je že 34. Festival Lent, ki bo vse do prihodnje sobote Maribor znova spremenil v največji kulturni oder na prostem pri nas. Umetnost vseh žanrov je preplavila ulice, trge in nabrežje, na 28 prizoriščih pa se bo zvrstilo kar 254 dogodkov - od koncertov do gledaliških, folklornih in uličnih predstav. Prve festivalske vtise je zbrala Mojca Jevšek.

Ali obstajajo alternative dominantnemu ekonomskemu modelu onkraj logike nenehne rasti v obdobju rasti cen energije, draženja hrane, povečevanja vojaških izdatkov in vse večjih geopolitičnih napetosti? Zakaj se zdi, kot da živimo v svetu brez alternativ? Bi jo lahko predstavljala odrast?

Sogovornika:

S predsednico Združenja kampov Slovenije ugotavljamo, v kakšni kondiciji so naši kampi.

Kampi danes niso več samo zložljivi stolčki pod baldahini in vrste ljudi pred skupnimi tuši. Nekateri kampi so skozi desetletja postali skoraj majhna naselja z mobilnimi hiškami, bazeni in aktivnostmi za otroke. Mednje lahko prištevamo tudi kamp v Ankaranu, ki gosti valovski terenski studio. O tem, kako deluje kamp, smo se pogovarjali z vodjo kampa Polono Bubnič.

Prvi uradni kamp za turiste v Sloveniji je bil urejen leta 1955 na Ježici. Le leto kasneje so odprli še danes priljubljen kamp Zakana Bledu, leta 1958 pa se je pojavil prvi uradni kamp ob morju, v Pacugu.

Kako s(m)o kampirali nekoč v tistih starih šotorih, ki jih res ni bilo lahko postaviti?

Sogovornika: 

Bine je bil prvič v ankaranskem kampu že leta 1959, od leta 1983 pa nastopa kot glasbenik. Večerov na terasi ne šteje več. Pravi, da je zabavanje ljudi njegovo poslanstvo.