Sedem odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji je zaposlenih v kreativni ekonomiji. Če namreč slabim petim odstotkom, ki jih zastopajo kreativni poklici, prištejemo še podporne poklice, govorimo o skoraj 52.000 ljudeh. Deset in pol odstotkov vseh organizacijskih enot pri nas zavzema kulturni in kreativni sektor. Lani so v Centru za kreativnost, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo, objavili najobsežnejšo statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja od leta 2008 do 2017. Kaj je, poleg kulture, tako imenovana kreativa? Arhitektura, oglaševanje, oblikovanje in vizualne umetnosti, kulturna dediščina, arhivska in knjižnična dejavnost, knjiga, kulturno-umetnostna vzgoja, glasba, uprizoritvene in intermedijske umetnosti, mediji, programska oprema, film in avdiovizualne dejavnosti.

Razmerje med kulturno in kreativno produkcijo, vlogo ustvarjalnosti v družbi in ugotovitve raziskave bodo analizirale urednica publikacije Kulturni imperativ - Razsežnost in potencial kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji, izredna profesorica na ljubljanski akademiji za oblikovanje in direktorica Inštituta za oblikovanje dr. Barbara Predan, umetnica in oblikovalka Tamara Lašič Jurkovič iz oblikovalskega studia Ljudje. Za nekaj izjav smo prosili tudi dr. Niko Murovec iz Inštituta za ekonomska raziskovanja.

foto: Center za kreativnost

KKS ustvari več prihodkov kot kemična industrija ali proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov

"Zakaj si ne upate na trg, da vas zvagamo?... Sam se z lahkoto preživljam na trgu, vi pa stalno jokate za denar. Predvsem zato, ker ste leni in nesposobni. Mene država rabi, vi ste pa samo strošek." – komentar uporabnika na članek Četrta akcija za kulturo: ministrstvo kot oder, protestniki kot občinstvo, MMC RTV SLO 16. junija 2020 *

Sedem odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji je zaposlenih v kreativni ekonomiji. Če namreč slabim petim odstotkom, ki jih zastopajo kreativni poklici, prištejemo še podporne poklice, govorimo o skoraj 52.000 ljudeh. Deset in pol odstotkov vseh organizacijskih enot pri nas zavzema kulturni in kreativni sektor. Lani so v Centru za kreativnost, ki deluje pod pokroviteljstvom Muzeja za arhitekturo, objavili najobsežnejšo statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja od leta 2008 do 2017. Kaj je, poleg kulture, tako imenovana kreativa? Arhitektura, oglaševanje, oblikovanje in vizualne umetnosti, kulturna dediščina, arhivska in knjižnična dejavnost, knjiga, kulturno-umetnostna vzgoja, glasba, uprizoritvene in intermedijske umetnosti, mediji, programska oprema, film in avdiovizualne dejavnosti.

V letu 2020 je pri nas izšla najobsežnejša statistična analiza kulturnega in kreativnega sektorja, ki je razkrila velik pomen in še večji potencial področja. Zgornja trditev je samo ena od izjav o slovenski kulturi, ki ste jo lahko (med številnimi drugimi) poleti srečevali na družabnih omrežjih ali digitalnih panojih po mestih v okviru kampanje Kulturno-kreativni imperativ, s katero so opozarjali na zmotna prepričanja o kulturno-kreativnem sektorju. 

Do katere mere lahko enačinimo kulturne in kreativne poklice? Kako primerjati poklic režiserja, pisatelja in ustvarjalca računalniških iger ter oglaševalca? Kaj za državo pomenijo kulturni in kreativni ustvarjalci? Razmerje med kulturno in kreativno produkcijo, vlogo ustvarjalnosti v družbi in ugotovitve raziskave bodo analizirale: dr. Barbara Predan, izr. prof. na ALUO in urednica publikacije Kulturno-kreativni imperativ, oblikovalka Tamara Lašič Jurković iz studia Ljudje in dr. Nika Murovec iz Ekonomskega inštituta za razskovanja.

Avdiovizualna industrija (AVI) je ena izmed kreativnih industrij z velikim potencialom. Izsledki Statistične analize kulturnega in kreativnega sektorja 2008–2017 (KKS) so pokazali, da med podjetji, ki delujejo na področju KKS, panoga video in film predstavlja slabih šest odstotkov podjetij, pri čemer je v letu 2017 ustvarila dobrih sedem odstotkov vseh prihodkov na domačem ter približno šest odstotkov skupnega prihodka na tujih trgih vseh podjetij KKS v Sloveniji. Naj spomnimo, da so k temu največ prispevale panoge programska oprema in igre (42 %), knjige in tisk (28 %) ter oglaševanje (15 %).

*Primerjava deleža prihodkov, ustvarjenih v kulturnem in kreativnem sektorju, s prihodki v drugih panogah pokaže, da KKS ustvari več prihodkov kot kemična industrija ali proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov.