Pri delu na daljavo smo bolj učinkoviti, a manj zadovoljni. Kako delo na daljavo organizirati tako, da bo dolgoročno vzdržno? Katera orodja so najbolj primerna za komuniciranje? Kaj smo se glede dela na daljavo že naučili in kaj je ključni izziv za naprej?

Odgovarjata Marko Derča, partner v svetovalnem podjetju A. T. Kearney in Igor Pauletič iz podjetja FrodX.

Pri delu na daljavo smo učinkovitejši, a manj zadovoljni. Kako delo na daljavo organizirati tako, da bo dolgoročno vzdržno? Katera orodja so najprimernejša za komuniciranje?

Pri delu na daljavo smo učinkoviti, z njim imamo že nekaj izkušenj. Sploh podjetja, ki veliko poslujejo s tujino, imajo že dobro vzpostavljene prakse.

"Ljudje opažajo, da so kratkoročno učinkovitejši. Rekel bi, da je to delno povezano tudi s tem, da se več dela, ker so meje zabrisane. Kar je za učinkovitost dobro, ni pa to dolgoročno vzdržno, če se ne prilagodijo načini vodenja in prakse, če se ne ustanovi nov način dela, fleksibilnost odločanja zaposlenih temu, da kako dosežejo cilje, ko imajo sami več možnosti prilagoditi delo razmeram, v katerih so, ko delajo od doma." – Marko Derča, partner v svetovalnem podjetju A. T. Kearney

Marko Derča je s sodelavci za Amcham pripravil tudi raziskavo o vplivu pandemije na podjetja v Sloveniji. Kar 96 odstotkov od skoraj 50 sodelujočih podjetij pričakuje, da bo delo od doma postalo stalnica.

Kaj smo se glede dela na daljavo že naučili in kaj je ključni izziv za naprej?

 "Ni več težav z vzpostavitvijo videokonferenčnega klica. Ni več tistih težav, da se deset minut na začetku nekega sestanka porabi za to, da se odpravi neke tehnične stvari. To smo se že naučili. Nismo se pa naučili, kako vse tisto, kar pripomore k vzpostavljanju odnosa in zaupanja med ponudnikom in stranko, kako prijeme, ki smo jih imeli v fizičnem svetu, preslikati v digitalno komunikacijo." – Igor Pauletič, FrodX