»Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.

Nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi v jahtah

"Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi." Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl.

Na politični ravni opažamo, da se epidemija uporablja kot sredstvo za preoblikovanje družbe.

"Zato imamo probleme z demokracijo, z zagotavljanjem človekovih pravic. To se dogaja drugod in tudi pri nas. Pojavljata se klientelizem, korupcija, vse to vpliva na zmanjšanje zaupanja ljudi v oblast, kar se kaže tudi v manjšem spoštovanju pravil, nasvetov in ukrepov za zajezitev covida."

Tudi Združeni narodi opozarjajo na nevarnost družbenih sprememb oziroma odvračanja od demokracije. Z vsem tem se bomo zagotovo ukvarjali v prihodnjih letih. Čeprav nas prepričujejo, da smo v obdobju covida vsi "v istem čolnu", saj smo bolezni vsi izpostavljeni in se moramo zato skupaj boriti zoper njo, pa dr. Salecl pravi:

"Izkazalo se je, da so nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi pa na svojih jahtah, in to ves čas opazujemo. Probleme moramo reševati globalno."

Da dobavo cepiv za svoje članice ureja Evropska skupnost, je dobro, predvsem za majhne države, kot je Slovenija.

"Problem je, da se nismo dogovorili glede cene. Lahko smo ponosni, da je znanost tako hitro odkrila cepivo – te temeljne znanstvene raziskave je omogočil davkoplačevalski denar, zdaj pa cene cepiv omogočajo precejšnje bogatenje nekaterih farmacevtskih družb."

Dr. Salecl skrbita delitev cepiv med revnejše države, pa tudi ideologija proti cepljenju, ki se povečuje zlasti v tistih državah, v katerih ljudje ne zaupajo oblasti.

"Francija je tak primer. V petnajstih letih se je popolnoma spremenil odnos do cepljenja. Še pred petnajstimi leti je 90 odstotkov ljudi podpiralo cepljenje, še posebej za otroške bolezni, zdaj pa je 60 odstotkov tistih, ki so proti cepljenju, še posebej proti cepljenju proti covidu. Francoski strokovnjaki so raziskovali ta fenomen in ugotovili, da gre za odraz nezaupanja v oblast.