Jezikanje

Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paralelizem. Kaj je že to?

- Mene ta beseda spominja na matematiko. Ker tam so zapletene besede.

Paralelizem ni nič drugega kot jezikovna figura, ki se ji po slovensko reče vzporednost. Pojasnjuje Nina Oražem, študentka slovenščine.

V spomin na svojega imenodajalca in ustanovitelja so ta teden na Inštitutu organizirali dan in teden Frana Ramovša. Teden še poteka, dan pa je bil torek. Namen vseh dogodkov ta teden pa je bil zlasti predstavitev inštituta, dejavnosti, publikacij in predvsem spletnih portalov Fran, Franček, Jezikovna svetovalnica in terminologišče. Hkrati pa tudi srečanje z ostalimi jezikovnimi inštituti. Slovenijo so obiskali vsi slovanski inštituti, s katerimi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša sodeluje.

Ključno sporočilo dneva je, da imamo po celotni Evropi inštituti za jezik mnogo skupnega, hkrati pa tudi da smo lahko na slovenski inštitut kar zelo ponosni. Lahko smo ponosni na to, kar smo dosegli in želimo, da bi bila to dobra popotnica tudi za vnaprej.Dr. Kozma Ahačič

Danes ponavljamo pleonazem. Se še spomnite, kaj je to?

Mogoče boj za plen oziroma za ozemlje, nekaj takega.

Da nekaj jemlješ od nekoga. Ne, to je nekaj drugega. Poskušala sem prevesti iz angleščine.

Plevel, pomojem. Trava, ki raste sredi potke.

Pri slovenščini bi lahko to slišal. Lahko bi pomenilo spoštovanje kulture slovenskega jezika in slovenskih del.

Odgovor pozna Nina Oražem, študentka slovenistike.

Prvi izmed njih je Richard Simcott, poliglotska referenca. Rodil se je v Angliji, živel po svetu in se ustalil v Makedoniji, kjer ima družino. Pravi, da se je v mladosti in odraslem življenju naučil veliko jezikov. Pri osmih letih se je njegov oče poročil s Tajko, že takrat je osvojil osnove, v osnovni šoli pa se je najprej naučil francosko. Ne mara vprašanja, koliko jezikov govori. Študiral pa jih je več kot 50.

So ljudje, ki igrajo veliko inštrumentov ali ljudje, ki vedo vse o nogometu ali kakemu drugemu športu. Poznajo vse igralce v ekipi, vedo, kdo je zabil gol v kateri minuti tekme. Celo, koliko so stali njihovi prestopi v druge klube, skratka zapomnijo si številne podrobnosti. Tega sam ne bi bil nikoli sposoben. Velika večina ljudi torej nima takega znanja, enako velja zame in za moje znanje jezikov. A vendar vsi govorimo jezike, to nam je - ljudem - skupno. Jeziki so del življenja prav vsakega posameznika, pa če ga zanimajo ali ne. Mislim, da nisem bil še nikjer na svetu, kjer se ne bi pogovarjali o izgovarjavi, naglaševanju in narečjih: kako temu rečejo tam in tukaj. Ljudje, čeprav se aktivno ne zanimajo za jezike, se bodo o njih vseeno vedno pogovarjali. Naravno nas privlačijo, le da mene privlačijo še bolj!

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.
Tokrat o tem, kaj je evfemizem? Se vam svita?

Evfonizem? Ne vem, sliši se kot ponavljanje. Nekaj, da skače ven.

A ni to neko pretiravanje? Ali zamenjava?

Ja, ko skušaš omiliti ali olepšati neko besedo.

Ko prirediš nekaj na lepši način. Bela laž, mogoče?

Za razlago smo prosili Klaro Vrtačnik, učiteljico slovenščine na OŠ Vodmat v Ljubljani.

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.
Tokrat je na vrsti gazela. Se vam svita, kaj je to?

A je to slučajno del poezije?

Neka pesniška oblika? Pa tudi žival, ja.

Mislim, da izhaja iz arabskih dežel. Pa Prešeren jo je uporabljal.

Odgovarja Jan Černetič, ki je pravkar končal študij slovenščine in nemščine ter postal profesor.

Tokrat je bila na vrsti basen. Se še spomnite, kaj je to?

Basen? Zvrst nekega književnega dela. Ne spomnim se točno, kaj je. Vem pa, da sem že slišal.

To so ene pesmi. Mogoče o domovini, naravi. To je to.

Tip zgodbe, ki ima nek nauk.

Kratka pripoved, v kateri nastopajo živali. In ima običajno na koncu nek nauk.

Odgovor pozna Nina Oražem, študentka slovenistike.