Napravam za umetno predihavanje v Sloveniji pravilno rečemo medicinski ventilatorji, a v splošni rabi se je v zadnjih tednih zasidrala beseda tujega izvora respiratorji. S strokovnjaki pojasnjujemo, kaj medicinski ventilatorji sploh so, zakaj obstajajo različni modeli in kako jih zdravniki uporabljajo – z namenom, da razjasnimo nekaj osnov, ki so se v razburkanih debatah nekako izgubile. Hkrati nam sodelujoči opišejo tudi, kako je sredi krize na hitro stekla akcija priprave slovenskega pandemskega ventilatorja.

Gosti: dr. Tomislav Mirković in dr. Matevž Tomaževič (UKC Ljubljana); dr. Marko Topič (Fakulteta za elektrotehniko UL)

Zakaj imamo različne medicinske ventilatorje, na kakšne načine jih zdravniki uporabljajo in kako je sredi krize na hitro stekla akcija priprave slovenskega ventilatorja

Napravam za umetno predihavanje sicer v Sloveniji pravilno rečemo medicinski ventilatorji, a v splošni rabi se je v zadnjih tednih zasidrala beseda tujega izvora respiratorji. S strokovnjaki pojasnjujemo, kaj medicinski ventilatorji sploh so, zakaj obstajajo različni modeli in kako jih zdravniki uporabljajo – z namenom, da razjasnimo nekaj osnov, ki so se v razburkanih debatah nekako izgubile.

“Ventilatorje laiki poznajo tudi kot umetna pljuča. Razvijali so se na različnih področjih, zato poznamo več oblik in načinov delovanja. Zdravniki glede na poškodbe pljuč izberemo način, ki je za bolnika najboljši.” – dr. Tomislav Mirković

Ob začetku epidemije se je v zelo kratkem času javilo veliko število raziskovalcev, strokovnjakov in študentov, ki so želeli doprinesti k projektu razvoja slovenskega pandemskega ventilatorja. Vzpostavilo se je več ekip*, ki so vzporedno delale na različnih zasnovah ventilatorja, vse pa ob predpostavkah, da mora biti zasnova pripravljena zelo hitro in da mora biti izvedba projekta relativno enostavna. Več deset ljudi je hitro pristopilo k izzivu, ki se je v zgodnji fazi širjenja epidemije zdravnikom zdel ključen, saj je bilo v tistem trenutku precej negotovosti glede števila ventilatorjev, ki jih bomo potrebovali, prav tako pa se ni vedelo, kako dolgo bo epidemija trajala. “Takoj se je javilo več ekip, ki so se jim pridružili zdravniki. Vsi so želeli reševati problem, to je bila osnova,” začetke opisuje travmatolog dr. Matevž Tomaževič, pobudnik projekta.

“Če pri ventilatorjih govorimo o ‘mercedesih’ in ‘golfih’ – naši ventilatorji, hitro razviti v Sloveniji, so vsaj na ravni golfa. Preizkusili smo jih na sebi in bili prijetno presenečeni.” – dr. Tomislav Mirković

Epidemija je sodelujoče ekipe soočila s kar nekaj izzivi, ki jih v starih normalnih okoliščinah ne bi bilo treba reševati. “Pri razvoju pandemskega ventilatorja smo skušali uporabiti skoraj samo slovenske sestavne dele. Razlog je bil dobavljivost, težko bi jih bilo dobiti iz tujine. Podjetja so zelo dobro sodelovala,” izpostavlja dr. Marko Topič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko.

“Slovenske ventilatorje so razvijali vrhunski strokovnjaki. Kot bi ekipa samih Messijev in Ronaldov igrala na domačem igrišču. Znanost je v tem primeru reševala situacijo, to je prava pot tudi za naprej.” – dr. Matevž Tomaževič

* V ekipah so sodelovali: Janez Pirc, Mihael Gradišek, Tomaž Lah, Matevž Mali, Miha Pretnar, Klemen Povšič, Gorazd Rosbach, Rok Kimovec, Lojze Zadnikar, Matevž Tomaževič, Nejc Demšar, Miha Peternelj, Aleš Pfajfar, Žiga Klančar, Marko Lotrič, Jaka Gortnar, Danijel Rodič, Matjaž Čemažar, Urban Kolman, Matjaž Krč, Rok Capuder, Rok Jamnik, Iza Šubelj, Petra Maršič, Jernej Pintar, Borut Potočnik, Janko Rakef, Andry Gyurnyuk, Tomislav Mirković, Mojca Ljubi, Maver Simona, Marko Topič, Marko Jankovec, Matija Pirc, Urban Bevc, Bojan Kontestabile, Borut Likar, Miha Kos, Anže Kelher, Oliver Mumalo in drugi.