KiKs

Spolno občutljiva raba jezika označuje prizadevanja, da v govoru in pisanju tudi z jezikovnimi sredstvi, ne le z vsebinskimi prvinami, naslavljamo in obravnavamo ženske in moške enakovredno. Kadar recimo ženske poimenujemo s priimkom brez imena, je tako po mnenju nekaterih vprašljivo priimke žensk spreminjati v svojilno obliko, namesto da bi jih uporabljali v uradni.

Preden poslušamo Kratko infotmativno koristno slovenščino, ponudimo še strnjen pregled zgodovine Slovarjev slovenskega knjižnega jezika (krajše SSKJ): 1. knjiga SSKJ izide leta 1970, ostale knjige (še 4) sledijo do leta 1991. Leta 2014 nastane in izide Slovar slovenskega knjižnega jezika 2. Istega leta nastane še spletni portal Fran, kjer lahko od leta 2016 najdemo tudi eSSKJ - 3. izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Prav tam svoje mesto vsako leto najde nekaj novih besed. O kriterijih, ki jim mora zadostiti beseda, da jo slovaropisci umestijo v slovar, več Mija Michelizza, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Že deset let vsako leto prvi petek v novembru obeležujemo dan nalivnih peres, ki je namenjen spodbujanju pisanja z nalivnimi peresi pa tudi pisanja z roko. Z besedno zvezo »nalivno pero« je povezan tudi zanimiv jezikovni pojav, ki ga imenujemo: poenobesedenje. Darja Pograjc in doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU povesta več v današnji Kratki informativni koristni slovenščini.

V Kiksu bodo znova v ospredju številke. Andreja Gradišar jih je postavila v to vlogo. Skupaj z doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, boste tako lahko v naslednjih minutah ponovili osnovna pravila o zapisu številk, se te naučili zapisati skupaj z znakom in besedo za odstotke, spomnili se bomo tudi, kako pravilno zapišemo desetletja in stoletja.

Lektor je po opisu poklicev sodelavec v nekem podjetju ali recimo ustanovi, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila. V naši hiši, torej RTV Slovenija, za jezikovno odličnost poleg njih za to skrbijo tudi jezikovni svetovalci, prevajalci, izobraževalno središče, deluje pa tudi skupina za poenotenje jezikovnih smernic. V prihodnjih minutah nekaj več o odnosu med tem delom medijske hiše in novinarji. Tudi s konkretnimi primeri, seveda: katere so torej tiste najpogostejše napake, na katere opozarjajo lektorji, in kaj se zgodi, ko se pojavi jezikovna dilema?

Lektor je po opisu poklicev sodelavec v nekem podjetju ali recimo ustanovi, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila. V naši hiši, torej RTV Slovenija, za jezikovno odličnost poleg njih za to skrbijo tudi jezikovni svetovalci, prevajalci, izobraževalno središče, deluje pa tudi skupina za poenotenje jezikovnih smernic. V prihodnjih minutah nekaj več o odnosu med tem delom medijske hiše in novinarji. Tudi s konkretnimi primeri, seveda: katere so torej tiste najpogostejše napake, na katere opozarjajo lektorji, in kaj se zgodi, ko se pojavi jezikovna dilema?

»V kolikor« danes poslušate KiKs upamo, da ste že zaznali neustrezno rabo določenih besed, »brez da bi« vam jo morali izrecno navesti. V povedi, ki ste jo pravkar slišali, sta se namreč pojavila dva »kiksa«, ki sodita v poglavje z naslovom: Kopičenje veznikov. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je gostja tokratne rubrike.

V Kratki informativni koristni slovenščini smo že v začetku junija imeli v rokah Besedotvorni atlas s področja narečnih poimenovanj za kulturne rastline. Takrat smo plezali po krošnjah in iskali narečne lekseme za češnje, marelice, slive, hruške in še kaj. Danes pa se bomo posvetili narečnim poimenovanjem za jesenske pridelke: od vseprisotnega krompirja, prek paradižnika in cvetače, do rdeče pese, kolerabe, repe in žitaric.

V naslednjih minutah bomo na Prvem seštevali, odštevali, merili in kar je še podobnih matematičnih operacij. Ne, nismo uvedli nove rubrike, bomo pa v tokratnem Kiksu združili matematiko in slovenščino. Pozorni bomo predvsem na presledke med števili in znaki, izvedeli, kako pravilno zapisati decimalna števila in račune. Andreja Gradišar je zato pred mikrofon Prvega povabila doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Študenti/študentje, gosti/gostje, sosedi/sosedje. Katero možnost bi izbrali? Pri tem vprašanju nam bo prav prišlo znanje o sklanjatvah, natančneje o sklanjanju samostalnikov po 1. moški sklanjatvi, zato Darja Pograjc današnji KiKs začne s prav to iztočnico.