KiKs

Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom.

Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Kaj so prislovi, kako jih pravilno uporabljamo in stopnjujemo in kako jih ločimo od pridevnikov

Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom.

Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oz. če citiramo našega današnjega sogovornika: »Prekrivanka je kot duhovita priložnostna beseda, od življenja pa je odvisno ali bo živela ali zamrla.« Lahko pa na primer živijo tudi zgolj v določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Darja Pograjc je preverila, kaj so to prekrivanke in kako jih tvorimo. KiKs!

Kočerja, brunch, jogalates, burkini, drečka, rizvanec, josta, krater, hekaton

"Prekrivanke so besede, ki nastanejo tako, da vzamemo začetni del ene in končni del druge besede. Pri tem se ne oziramo na besedne dele, kot sta koren in pripona. Oba dela potem sestavimo tako, da se struktura zlogov izide," razloži prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oziroma kot pravi sogovornik:

"Prekrivanka nastane kot duhovita priložnostna beseda, potem pa jo življenje lahko spodbudi k temu, da zares zaživi, lahko pa zelo hitro zamre."

Nekatere prekrivanke živijo v zgolj določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Več o prekrivankah (s primeri) pa v posnetku!

Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet. Sogovornica: Ursula Lavrenčič, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta Kobi, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.

Začetno opismenjevanje in prvi bralni koraki

Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet.

Sogovornica: Ursula Lavrenčič, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta Kobi, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.

Ste volivec, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste volilec, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo volilno dolžnost ali pa je t. i. volivna dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

O zapisu in izgovarjavi besed: volivec, volilec, volilni

Ste volivec, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste volilec, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo volilno dolžnost ali pa je t. i. volivna dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Kratka informativna koristna slovenščina

Filmski spodrsljaji se ne dogajajo samo nizkoproračunskim produkcijam, najdemo jih tudi v filmskih klasikah, kultnih filmih in najnovejših t.i. »blockbusterjih«.

Filmski navdušenci že čakajo na letošnjo podelitev oskarjev, v Dolby Theatre-u v Hollywoodu jih bodo že 94. podelili v noči z nedelje na ponedeljek. Včasih že ob prvem ogledu prepoznamo filmske spodrsljaje ali napake, ki so se zgodile ekipi filmskih ustvarjalcev. Lahko gre za scenske napake, rekviziterske pomanjkljivosti, scenaristične luknje, zvočne kikse in podobno. V današnjem Kiksu bomo jezikovne spodrsljaje in dileme dali na stran in se pred podeljevanjem pozlačenih kipcev posvetili filmskim kiksom.

Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki, v kateri se spoznamo z eno od zagat v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj povprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: Ta majica mi odgovarja, ali Ta minister je odgovoren za določeno področje. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Kdaj je uporaba glagola odgovarjati ustrezna?

Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki Kiks, v kateri se spoznamo z eno od zagat  v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj vprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: Ta majica mi odgovarja, ali Ta minister je odgovoren za določeno področje. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

V Kratki informativni koristni slovenščini danes o priredno sestavljenem osebku. Se sliši preveč strokovno? Takoj pojasnimo. To pomeni, da osebek sestavljata vsaj dve polnopomenski besedi. Na primer: begunci in begunke, radio in televizija, kava in čaj. Dilema, s katero se bomo ukvarjali tokrat, pa je, kako oblikovati povedek, če je v osebku več besed. Darja Pograjc je pripravila KiKs.

Osebek zahteva ujemanje povedka

Ko je v osebku samo ena samostalniška beseda, ni težko določiti oblike povedka. Kaj pa, ko je osebek sestavljen iz več delov?

"Temu strokovno rečemo priredno sestavljeni osebek, kar pomeni, da se v osebku pojavita vsaj dve polnopomenski besedi, med katerima je razmerje enakovredno. Tako enakovrednost na primer izkazuje veznik in. Če navedem nekaj primerov: okolje in prostor, begunke in begunci, elektrika in kurjava, negotovost in tesnoba." – doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 

Dilema, s katero smo se ukvarjali tokrat, je torej, kako oblikovati povedek, če je v osebku več samostalniških besed. Več pa v posnetku.

Kratka informativna koristna slovenščina

Kako zapisujemo in izgovarjamo imena ukrajinskih mest?

Kratka informativna koristna slovenščina sledi danes aktualnim informativnim tokovom. Vojna v Ukrajini je prva in osrednja tema minulih dni, in verjetno bo tako ostalo še nekaj časa. Zakaj večina govorcev Ukrajino naglašuje na prvem samoglasniku? Kako zapisujemo in izgovarjamo imena ukrajinskih mest? Je pravilno uporabiti ukrajinsko ali je dopustna tudi ruska oblika ukrajinskega imena, če je pri nas uveljavljena?

O sklanjanju samostalnikov v Kratki informativni koristni slovenščini še zdaleč ne govorimo prvič. Orodnik in dvojina nam pri tem očitno povzročata kar nekaj težav. Ste hčerko obiskali pred dvema dnevoma ali dvemi dnevi? Ste nov avto kupili pred dvema letoma ali dvemi leti? Preverila je Darja Pograjc.

Zakaj orodnik dvojine samostalnikov moškega in srednjega spola povzroča toliko težav?

Orodnik dvojine je tisto, kar pogosto povzroča težave pri sklanjanju. Ste hčerko obiskali pred dvemi dnevi ali dvema dnevoma? Ste nov avto kupili pred dvemi leti ali dvema letoma? Po odgovore smo se odpravili k prof. dr. Marku Snoju z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:

"Pred dvema letoma, seveda! Kajti slovenščina ima dvojino in rečemo: pred enim letom, pred dvema letoma, pred tremi leti."

Do te zmote prihaja zaradi narečij, razloži prof. dr. Snoj:

"Slovenščina ima čudovita narečja. Ta čudovita narečja pa se v marsičem razlikujejo od zbornega knjižnega jezika, ki je na neki način vendarle umetna tvorba. Tukaj je bilo na podlagi nekaterih narečij določeno, da so dvojinske oblike takšne, kot so. V resnici pa imajo številna narečja drugačne dvojinske oblike ali pa sploh nimajo dvojine. In pri dvojinskih orodniških oblikah – pred dvemi leti – ima osrednja kranjščina, sploh gorenjščina, dvojinske oblike enake množinskim."

Oblika "bom bil" je domača predvsem v otroškem govoru, pojavlja pa se tudi v drugih okoliščinah. Je napačna, torej v nasprotju s pravilom, da prihodnjik glagola biti v slovenščini izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko. V tem primeru torej samo z "bom". Sogovornik: znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Domen Krvina.

Prihodnjik glagola biti izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko

Oblika "bom bil" je domača predvsem v otroškem govoru, pojavlja pa se tudi v drugih okoliščinah. Je napačna, torej v nasprotju s pravilom, da prihodnjik glagola biti v slovenščini izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko. V tem primeru torej samo z "bom".

Znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Domen Krvina: "Prihodnjiška oblika se s pomožnim glagolom biti tvori z glagolom, potem pa je zraven deležnik na -l (bom delal, bom naredil). Ko ga predvsem otroci v govoru uporabljajo samostojno, imajo zato občutek, da nekaj manjka."