KiKs

"Vidiva se za pol ure." Ali pa: "Iz Anjo je odšel na sprehod." To sta primera napačne rabe predlogov, ki jih je med drugimi za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino izbrala Darja Pograjc. Potrkala je na vrata naše lektorske službe in poiskala odgovore na vprašanje, zakaj (sploh) se pojavijo tovrstni »kiksi« in izvedela, kako zelo pomemben je v omenjenih primerih kontekst.

S Sašo Grčman, lektorico na Radiu Slovenija, o napačni rabi predlogov

Primer 1: Čestitam NA zmagi!

"V tem primeru bi bilo seveda ustrezneje uporabiti predlog ZA. Se pravi, čestitam ZA zmago. Še malce pomensko širši predlog je OB. Čestitam OB zmagi."

V primeru, ki smo ga navedli, je torej raba predloga NA napačna. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da se glagol ZMAGATI in predlog NA nikoli ne smeta srečati.

"Na primer: igrati na srečo, zmagati na volitvah, na še veliko zmag. V teh primerih pa je predlog NA, ko ga povezujemo s samostalnikom ZMAGA, čisto ustrezen, korekten, tudi nezaznamovan."

Primer 2: Vidiva se ZA pol ure.

Pri tem primeru je pomembno, kaj želimo s tem poudariti, razmišlja lektorica Saša Grčman:

"Če bi želeli poudariti, da se dobimo ČEZ 30 minut, potem je ustreznejši predlog ČEZ. V kakšnem drugačnem pomenu, na primer za izražanje mere (za nekaj sto evrov, hoje za dobro uro), je pa ZA čisto ustrezen."

Primer 3: IZ Anjo je odšel na sprehod.

Vzroke za to napako sogovornica poišče v naravi spontanega govora in narečjih: "V narečjih ta posebnost deluje, v knjižnem jeziku pa je to seveda napačna raba."

Ni se še zgodilo, da bi v rubriki KiKs, ki jo posvečamo nekaterim zmotam oz. napakam, ki jih delamo pri uporabi slovenskega jezika, gostili profesorja iz Fakultete za računalništvo in informatiko. Danes se bo zgodilo prav to. Predstavili bomo namreč prvi spletni portal oz. orodje za strojno preverjanje postavitve vejic v besedilih.

Brezplačno spletno orodje Vejice 1.0 temelji na statistiki velike množice vzorcev

Vejice 1.0 je prvi portal oz. spletno orodje, ki popravi odvečne ali manjkajoče vejice in pri tem uporablja globoke nevronske mreže. Zasnovali so ga v Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. Izhodiščna različica orodja je bila izdelana v okviru diplomskega dela Martina Božiča na Fakulteti za računalništvo in informatiko, pod mentorstvom prof. dr. Marka Robnika Šikonje, ki se ukvarja z umetno inteligenco in strojnim učenjem.

"Zadeva je osnovana na težki mašineriji umetne inteligence in se je v razmeroma kratkem času že zelo razširila v spletni skupnosti. Na mesec imamo približno 15.000 zahtevkov oz. približno 500 vsak dan. Poleti manj, septembra, ko so se verjetno pisale kakšne diplome ipd., več."

Orodje, ki torej temelji na statistiki vzorcev rabe in nerabe vejice, ki jih zaznamo v jeziku, je kot navdušen jezikoslovec preizkusil tudi Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta.

"Portal je zelo natančen. Malce pa ga mučijo recimo sestavljeni vezniki. Tako sem napačno postavil vejico v povedi: "Prišel je, kljub temu, da je poškodovan." Portal ni odstranil vejice pred 'da'. V tem primeru pa gre za sestavljeni veznik, torej 'kljub temu da' in mora biti vejica samo pred prvo komponento." 

V naslednjih minutah se bomo tako kot vsako soboto v rubriki Kiks poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice.

Kdaj pišemo predloge skupaj z besedo in kdaj narazen?

V naslednjih minutah se bomo tako kot vsako soboto v rubriki Kiks poglobili v svet črk in besed. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen v primerih, ki nam večkrat povzročajo preglavice.

Tokrat KiKs začnemo kar s primerom: »Sosed je kupil nov avto.« Je kupil nov avto ali novi avto? Je kruh, ki ste ga danes kupili v trgovini, ržen ali rženi? Osnovna oz. nedoločna oblika pridevnika je nov in ržen. Določna oblika pa je tista s črko i na koncu. Ju ločite? Če ju ne in vam razlikovanje med obema povzroča težave, je današnji KiKs – Kratka informativna koristna slovenščina pravi naslov za vas. Pripravila ga je Darja Pograjc.

O določnih in nedoločnih pridevnikih

Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta, opaža, da omenjene pridevnike pogosto tvorimo po posluhu, čeprav ima slovenščina kar nekaj pravil o rabi določnih in nedoločnih pridevnikov.

"Poznamo vsaj tisto razliko, da imajo eni neki -i na koncu, ki ga drugi nimajo. Ampak pri praktični oz. pravilni uporabi določnih in nedoločnih pridevnikov se pa včasih malce zaplete."

Osnovno pravilo oz. pojasnilo, kako se vprašamo po obeh oblikah:

"Nedoločna oblika je osnovna oblika pridevnika, recimo nov avto. Prvo pravilo tu je, da se vprašamo kakšen. Torej se vprašamo po neki lastnosti. Potem imamo določno obliko pridevnika, ki pa je tista z -i-jem na koncu. Torej, novi avto. Pravilo tu pa je, da se vprašamo kateri, torej po vrsti."

V tokratnem Kiksu nadaljujemo temo iz prejšnjega tedna. Takrat smo se pobliže spoznali z glagolskimi blizuizraznicami - tistimi besedami, ki so si tako podobne, da jih pogosto zamenjamo, npr. opravičiti in upravičiti, usvojiti in osvojiti. Sedaj pa so na vrsti pridevniške, in sicer para delaven in deloven ter družben in družaben. Čeprav nam blizuizraznice v vsakdanji rabi večkrat povzročajo preglavice, pa se z njimi lahko tudi poigramo. Kako, pove doc. dr. Tina Lengar Verovnik v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.

Kdaj ste nazadnje usvojili kakšno novo jezikovno pravilo? Ali ste ga nemara osvojili? Če stremite – in ne strmite – k novemu znanju, potem prisluhnite Kiksu, ki danes namenja pozornost parom besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo. Kdaj torej ustrezno uporabimo glagolske pare: usvojiti in osvojiti, pa stremeti in strmeti in podobne izveste v prispevku, ki ga je pripravila Katja Krajnc.

O parih besed, ki zvenijo oz. se pišejo tako podobno, da jih večkrat zamenjujemo

Blizuizraznice (s tujko paronimi) so besede oz. besedne zveze, ki so si že na prvi pogled zelo podobne - razlikujejo se samo v eni ali dveh črkah oz. glasovih, njihov pomen pa je lahko soroden ali pa tudi ne. Primerov takšnih parov besed je veliko. V tokratnem KiKsu se skupaj z doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in raziskovalko na ZRC SAZU, posvečamo trem glagolskim parom blizuzvočnic: opravičiti - upravičiti; osvojiti – usvojiti in strmeti – stremeti.

Opravičiti - upravičiti

Kot pojasnjuje sogovornica, SSKJ navaja, da glagol opravičiti uporabimo, kadar želimo neizpolnjevanje kakšnih obveznosti, zahtev ali kakšno neprimerno ravnanje, vedenje narediti razumljivo, in sicer tako, da zanj tudi navedemo objektivne vzroke. Glagol upravičiti pa po slovarski razlagi pomeni bodisi navesti zadostne razloge za kaj bodisi z ravnanjem ali dosežki dokazati pravico do česa.

Osvojiti - usvojiti

Glagol osvojiti uporabimo v več pomenih. Osvojimo recimo ozemlje, kadar ga spravimo pod svojo oblast, težko dostopen kraj, zlasti ko prvi pridemo vanj. Osvojimo tudi osebo, kadar si pridobimo njeno naklonjenost ali ljubezen. Če imamo v mislih drug pomen, in sicer naučiti se nečesa, priučiti se, tudi doseči nekaj v smislu veščin, uporabimo glagol usvojiti.

Strmeti - stremeti

Glagol strmeti pomeni nepremično gledati, npr. Dolgo je strmela v prazen ekran, glagol stremeti pa pomeni prizadevati si kaj doseči, npr. Trenutno stremimo k čim večji precepljenosti, in se vedno uporablja tudi s predlogom k. Prav ta vezava nam lahko pomaga, ko razmišljamo, kateri glagol je ustrezen.

Eden od razlogov, da pri blizuizraznicah prihaja do napak, je tudi izgovorjava razločevalnih samoglasnikov. V normalnem govoru teh samoglasnikov ne izgovarjamo poudarjalno, ker niso naglašeni - ne rečemo izrecno opravičiti in upravičiti. Ker jih izgovarjamo z manjšo jakostjo in manj natančno artikulacijo, sploh če na to nismo pozorni, je torej tudi to lahko razlog za zamenjave blizuizraznic. In na kakšen način si lahko pomagamo, da bo napak čim manj?

“Ko smo v zadregi, si pomagamo z razlagami iz splošnega slovarja, kakršen je npr. SSKJ. Včasih si je dobro zapomniti kakšne sopomenke: če jih navežemo na glasovno podobo ene od blizuzvočnic, je potem hitreje mogoče razrešiti dilemo. Npr. pri paru upravičiti in opravičiti si za upravičiti zapomnimo, da je sopomenka glagola upravičiti - utemeljiti, argumentirati. Če ga v določeni okoliščini lahko zamenjamo s to sopomenko, potem je zagotovo to prava izbira. In opravičiti - podati opravičilo, navesti razlog,” svetuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik.

Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka priporoča poimenovanje družbena omrežja, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. Kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Ali jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni ali pa uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? Kiks je pripravil Bojan Leskovec.

Slovenske ustreznice tujih poimenovanj bodo "preživele", če bodo blizu govorcem.

Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka priporoča poimenovanje »družbena omrežja«, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. In če gremo naprej, kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Ali jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni, ali pa uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? To je eno izmed vprašanj današnje rubrike Kiks, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.

Socialna ali družbena omrežja so v okolje slovenskega jezika prinesla nova poimenovanja. Jezikovna stroka sicer priporoča poimenovanje »družbena omrežja«, saj se tako izognemo večpomenskosti poimenovanja socialna omrežja. Kaj pa imena konkretnih družbenih omrežij, poimenovanje orodij in opravil znotraj omrežij? Jih poimenovati s citatnimi, poslovenjenimi imeni ali uporabiti besedišče, ki je bilo za ta namen izumljeno pri nas po besedotvornih pravilih? To je eno izmed vprašanj rubrike Kiks, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.

"Sita sem ljudi, kateri nosijo masko tako, da imajo nos zunaj!" To je poved, na katero je na enem od družbenih omrežij naletela Darja Pograjc in prav to jo je spodbudilo k pripravi današnjega KiKs-a. Kratka informativna koristna slovenščina torej danes o oziralnih zaimkih ki in kateri.

Andrej Salobir: K hiperkorekciji težimo, ko se hočemo izražati čim pravilneje in potem posežemo po daljših zaimkih

"Pri delu pogosto opazim, da predvsem v pisanih besedilih in javnih nastopih težimo k temu, da bi namesto zaimka ki uporabili kateri. Predvsem zato, ker se želimo izražati pravilneje in potem pride do t. i. hiperkorekcije," razlago začne Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta.

"Naj poudarim, da sta zaimka ki in kateri oba pridevniška vrstna oziralna zaimka. Torej gre za en zaimek v dveh različicah. Prvo splošno pravilo pa je, da če je le mogoče, uporabimo krajšo različico, torej ki."

Obliko kateri uporabljamo v določenih primerih, in sicer:

• če uporabimo predlog (Pot, po kateri sem hodil, je bila naporna.),
• če izražamo svojino oz. pripadnost (Slovenija, katere glavno mesto je Ljubljana.),
• v vlogi vprašalnega in oziralnega zaimka (Kateri avto ti je všeč?),
• za preprečitev dvoumja (Sestra mojega fanta, katera trenira odbojko.).

Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, kjer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni v rodilniku, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.

Sklanjanje zvez dveh samostalnikov, ki skupaj tvorita imena

Imeni RTV Slovenija in Radio Slovenija sta primera zvez dveh samostalnikov, pri čemer je druga sestavina večja zemljepisna enota. Sklon te druge sestavine v tem primeru ni rodilnik, kar je glede na splošno rabo izjema. V rabi so namreč pogostejša imena z rodilnikom: Pošta Slovenije, Banka Slovenije itd. Ime nacionalne medijske hiše pa je registrirano drugače.

Višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Helena Dobrovoljc: "Mislim, da to izvira iz kontinuitete z imenom RTV Ljubljana, torej iz časov Jugoslavije, ko so se vsi RTV-centri imenovali po glavnih mestih (RTV Skopje, RTV Titograd ...)."