KiKs

Kadar govorimo ali pišemo besede povezujemo v stavke. Pri tem izbiramo med dvema načinoma: tvornim ali trpnim. Kako je s priporočili, da se trpnika v slovenskem jeziku izogibamo? Še veljajo? Kiks je pripravila Darja Pograjc.

V katerih primerih lahko v slovenskem jeziku uporabljamo trpnik (pasiv)?

Kadar govorimo ali pišemo, besede povezujemo v stavke. Pri tem izbiramo med dvema načinoma: tvornim (aktivnim) ali trpnim (pasivnim). Kako je s priporočili, da se trpnika v slovenskem jeziku izogibamo? Še veljajo? "Trpnik v slovenščini dobro deluje, če je pravilno uporabljen," razloži Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija.

"Kruh je pečen. Čeprav, to je stanje po dejanju. Kruh se peče. To bi bila ta trpna oblika. Pa tudi to nič problematično. Pomembno je samo, da načeloma trpnik v slovenščini uporabljamo, kadar je vršilec dejanja neznan ali nepomemben."

Danes smo tudi slogovno precej bolj liberalni in trpnika ne preganjamo več za vsako ceno.

"Je bolj liberalno, ampak vseeno določena priporočila še vedno veljajo. Treba je vedeti, kdaj je trpnik upravičen."

S čem si se ukvarjal včeraj popoldne? S čim si začel svojo predstavitev? Katero obliko bi uporabili? V današnji Kratki informativni koristni slovenščini boste slišali, da je omenjeno prehajanje oz. zamenjevanje e-ja in i-ja dilema, ki izvira iz preteklosti. Več Darja Pograjc.

Razlikovanje med čim, čem in čimer, čemer

Knjižna norma dopušča samo obliki s čim in s čimer. Prva oblika je šesti sklon zaimka kaj, druga šesti sklon zaimka kar. Prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:

"Osnovna oblika čim je kaj. Osnovna, izhodiščna oblika za vse preostale sklone. S čim predstavlja orodnik, po navadi je to predložni, in pa mestnik, tudi predložni. Na drugi strani pa imamo različico za človeško, to je kdo, in tukaj imamo potem vzporednico temu čim: s kom."

Pri razmišljanju, kaj je prav, nam lahko pomagajo predlogi.

"Predlog s napoveduje orodnik, predlog pri napoveduje mestnik. Torej predlog s za orodnik: s čim. In predlog pri za mestnik: pri čem."

Prehod črke e v i je pogosto hiperkorektura, še doda prof. dr. Andreja Žele.

Vsaka kretnja v znakovnem jeziku gluhih in naglušnih ter tistih, ki so z njimi navadno v stiku, ima štiri elemente: pozicija rok in prstov, smer kretanja – ali pokažemo gor, dol, naprej ali nazaj – ter orientacija dlani in lokacija oz. mesto, kjer kretnjo pokažemo. Vsaka kretnja mora biti v znakovnem jeziku zelo natančna, ker samo tako predstavlja vnaprej določen znak oziroma ima svoj pomen, razlaga Roman Demir, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.

Tudi v znakovnem jeziku se lahko hitro zmotimo

Vsaka kretnja v znakovnem jeziku gluhih in naglušnih ter tistih, ki so z njimi navadno v stiku, ima štiri elemente: pozicija rok in prstov, smer kretanja – ali pokažemo gor, dol, naprej ali nazaj – ter orientacija dlani in lokacija oz. mesto, kjer kretnjo pokažemo. Pri kretnjah za hvala in briga me je razlika točno v tem.

Hvala – z dlanjo, obrnjeno k sebi, pritisnemo spredaj na brado ter roko premaknemo v loku naprej in navzdol

Briga me – s konicami prstov najprej podrsamo pod brado in nato roko enako premaknemo v loku naprej in navzdol

Vsaka kretnja mora biti v znakovnem jeziku zelo natančna, ker samo tako predstavlja vnaprej določen znak oziroma ima svoj pomen, razlaga Roman Demir, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.

V Kratki informativni koristni slovenščini bo danes govor o oblikoslovnih dvojnicah. Če vam omenjeno strokovno poimenovanje ne pove kaj dosti, brez skrbi, Darja Pograjc s pomočjo Saše Grčman, lektorice na Radiu Slovenija, razloži teorijo s primeri.

O enakovrednosti in zamenljivosti oblikoslovnih dvojnic

Saša Grčman, lektorica na Radiu Slovenija, razloži, da poznamo pisne, naglasne, besedotvorne in oblikoslovne dvojnice. Med zadnje sodita tudi primera, ki sta spodbudila nastanek tokratne jezikovne rubrike: s teboj, s tabo in z menoj, z mano.

"Gre za oblikoslovno dvojnico osebnih zaimkov jaz in ti v orodniku, to je v 6. sklonu, ednine. Če smo čisto natančni, besedi nista popolnoma enakovredni in prosto zamenljivi. Iz tega sledi, da je priporočljiveje izbrati prvo možnost, ki jo ponuja slovar, to je z menoj oziroma s teboj."

Povprečen Slovenec naj bi naredil 10 slovničnih napak na eno povprečno stran računalniškega besedila. Zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja razmišljali o programih, ki bi te napake popravljali. Tudi naš tokratni sogovornik Peter Holozan, razvijalec v podjetju Amebis, ki se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino.

Besana je spletni slovnični pregledovalnik

Povprečen Slovenec naj bi naredil deset slovničnih napak na eno povprečno stran računalniškega besedila. Zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja razmišljali o programih, ki bi te napake popravljali. Tudi naš tokratni sogovornik Peter Holozan, razvijalec v podjetju Amebis, ki se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino.

Besana je slovnični pregledovalnik za slovenščino oziroma avtomatska lektorica. Na spletu je vsem na voljo brezplačna različica, ki je v enem preverjanju omejena na dobrih 450 znakov. Program opozarja na zatipkane besede in jih podčrta rdeče ter preverja slovnične napake. Za podrobnejši opis napake moramo miškin kazalec pridržati nad besedo, na katero se napaka navezuje.

V naši sobotni rubriki Kiks smo se že ukvarjali s pisanjem skupaj in narazen. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Včasih je težko določiti, ali gre samo za eno besedo ali več, zato Slovenski pravopis ponekod dopušča pisanje tako skupaj kot narazen. Če nismo prepričani, ali se beseda piše skupaj ali narazen, bodo v ta namen prav prišli jezikovni priročniki ali pa kateri od korpusov slovenskega jezika, v katerih so zbrani primeri dejanske rabe. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen.

Nekatere besede lahko pišemo skupaj ali narazen, a se ob tem lahko spremeni pomen besede

V naši sobotni rubriki Kiks smo se že ukvarjali s pisanjem skupaj in narazen. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Včasih je težko določiti, ali gre samo za eno besedo ali več, zato Slovenski pravopis ponekod dopušča pisanje tako skupaj kot narazen. Če nismo prepričani, ali se beseda piše skupaj ali narazen, bodo v ta namen prav prišli jezikovni priročniki ali pa kateri od korpusov slovenskega jezika, v katerih so zbrani primeri dejanske rabe. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen.

V slaščičarni naročite malinov ali malinin kos torte? Doma iz limon stisnete limonin ali limonov sok? Ste za zajtrk na kruh namazali paprikin, paprični ali parikov namaz? Če na ta vprašanja ne znate odgovoriti, poslušajte Kratko informativno koristno slovenščino, ki jo je pripravila Darja Pograjc.

Pravilno tvorjenje vrstnih pridevnikov

Katero obliko pridevnika bi uporabili v spodnjih primerih?

1. Naročil sem malinovo/malinino tortico.
2. Daj mi, prosim, jagodin/jagodov sladoled!
3. Makadamijevo/makadamijino olje je čudovita zaščita za lase.
4. Lipin/lipov čaj pomirja.

Zakaj ti pridevniki povzročajo težave, razloži Urška Vranjek Ošlak, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:

"Težava je ta, da se govorcem slovenščine zdi nenavadno, da bi iz samostalnika ženskega spola (torej malina) tvorili pridevnik z obrazilom za moški spol (torej malinov). Vendar to dejansko počnemo, in sicer takrat, ko želimo iz samostalnika ženskega spola tvoriti vrstni pridevnik. Pravila Slovenskega pravopisa 2001 namreč pravijo, da iz samostalnikov ženskega spola tvorimo vrstni pridevnik s pomočjo obrazil -ji, -ski, -ov, redkeje pa tudi z obrazilom -in."

Tega ne morem narediti, tega ne maram narediti ali tega ne moram narediti? Glagol morati in moči nam grenita življenje, saj sta si precej podobna. Kako ju moramo uporabljati, če se želimo izogniti nesporazumom, v KiKs-u razloži doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rubriko je pripravila Tadeja Bizilj, prebrala jo je Darja Pograjc.

Razlika med naklonskima glagoloma moči in morati

Ko govorimo o naklonskih glagolih, ob katerih stoji nedoločnik, sicer mislimo na glagole: hoteti, smeti, želeti, moči, morati in druge. Prav pri teh, ki se jima lahko pridruži tudi glagol marati, pa se lahko hitro pojavijo težave pri uporabi. Kakšna je bistvena razlika med njima in kako ju moramo uporabljati, če se želimo izogniti nesporazumom, razloži doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

"Če je obveza, potem je glagol morati. Torej: moram narediti nalogo, moram skuhati kosilo, moram iti ven. Če nam nečesa ni treba, izražamo pa svojo zmožnost, svojo pripravljenost, se pravi, da imamo voljo in čas nekaj narediti, in rečemo: morem nekaj narediti, ostane pa v zraku, ali bom to naredil ali ne. Kadar hočemo sporočiti, da nečesa ne moremo narediti, uporabimo glagol moči."

On "sam" je odšel na sprehod. Še enkrat "več" je podal žogo. To sta primera, ki se ju bomo danes lotili v KiKs-u. Te »odvečne« besede, za katere se bo pravzaprav izkazalo, da to niso, so navadno zaimki ali pa nedoločni števniki. Več pa pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ravmovša ZRC SAZU.

Prof. dr. Andreja Žele: Za besedi več in sam velja, da se z rabo njuno polje pomensko širi

"Sam in več sta besedi, ki sta izpustljivi, nista pa ravno odvečni," pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ravmovša ZRC SAZU.

Primer: On SAM je odšel na sprehod.

"Tukaj SAM ni ravno odvečen, vendar izgublja svojo zaimensko vrednost, ker ima ob sebi ON, ki je konkretnejši. SAM ohranja neke vrste poudarjanje istovetnosti (Prav on.) ali pa količine (On edini.)."

"Ni odveč, ampak v bistvu tudi nima več konkretnega pomena. Ravno zato je velikokrat bolj pogovarjalno rabljena zveza on sam."

Primer: Še enkrat VEČ je podal žogo.

"Mislim, da je tukaj VEČ čisto odveč. Torej še enkrat je podal žogo, ne še enkrat VEČ je podal žogo. Vendar ta VEČ še zdaleč ni kar tako. Če imamo primer konteksta, sporočila: Kupil je še enkrat VEČ. V tem primeru ta VEČ opravi svojo pomensko vlogo. Še en tak primer: To je še en razlog VEČ, da ne odlašamo. Tudi tukaj VEČ ni odveč."

O uporabi besed cel, ves in kot tak pa več v posnetku.

Velikokrat slišimo dilemo pri izbiranju spola ali množine, glede na navezavo na predhodno besedo. V povezavi s to tematiko smo se obrnili na predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Profesor doktor Hotimir Tivadar pravi, da je glede tega vprašanja precej svobodomiseln in bi večinoma dopuščal tudi dvojnost.

Prof. dr. Hotimir Tivadar o pravilnem izbiranju spola ali množine

Velikokrat smo v dvomih, kateri spol ali število uporabiti ob navezavi na predhodno besedo. Za razlago smo prosili predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Pravi, da je glede tega vprašanja precej svobodomiseln in bi po večini dopuščal tudi dvojnost.

"Dvojnost v konkretnem primeru izgine. Če govorimo o klubu Olimpija – to je bila Olimpija. Ne moremo reči 'to je bil Olimpija'. Zaradi linearnosti govora bo to delovalo zelo čudno. Tako moramo potem dodati 'to je bil rokometni klub Olimpija'."

Zgodi se, da se tudi najboljši poznavalci slovenskega jezika znajdejo v dilemi, tudi javni govorci ali delujoči v javnih medijih. Hotimir Tivadar hkrati poudarja, da se je treba pripraviti na sam govor in vsebino dobro poznati.

"Potem je teh dilem zelo malo, predvsem tisti, ki ste in so profesionalni govorci na nacionalnem radiu. Mislim, da premalo poudarjamo pomembno vlogo naših slovenistov na Radiu Slovenija in Televiziji Slovenija."