KiKs

Šolar je eden redkih korpusov v svetovnem merilu, ki vsebuje avtentična besedila učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol in dijakov, nekaj več kot polovica besedil pa je opremljenih tudi z jezikovnimi popravki učiteljev. Avtorji so z njim želeli raziskati težave učencev pri pisanju in jih ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Zbirka besedil je tako še posebej dragocena za raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in predvsem ustvarjalcem didaktičnih gradiv. O Šolarju se je Katja Krajnc pogovarjala z vodjo projekta korpus Šolar 1.0, doc. dr. Tadejo Rozman.

Zbirka avtentičnih besedil učencev in dijakov z velikim raziskovalnim potencialom

Pri učenju slovenščine v osnovnih in srednjih šolah se večinoma uporabljajo gradiva, ki temeljijo na potencialnih jezikovnih težavah, s katerimi se srečujejo učenci. Izkazalo se je, da potrebujemo informacije, o jezikovnim težavah, s katerimi se učenci dejansko srečujejo. Tako je v šolskem letu 2009-2010 v okviru projektov Sporazumevanje v slovenskem jeziku in Nova didaktika poučevanja slovenskega jezika nastal korpus Šolar 1.0.
Vsebuje 2703 besedila, ki so razdeljena na eseje (teh je največ), pisne izdelke in teste. Gre za avtentična besedila učencev zadnjega triletja osnovne šole in srednješolcev iz različnih slovenskih regij, ki so nastala pri 11 šolskih predmetih - od tega dobrih 82 % pri pouku slovenščine. Nekaj več kot polovica besedil pa vsebuje tudi učiteljske popravke.

Po analizah je bilo v korpusu zaznanih največ napak pri zapisu besed (dobrih 61 %). Vanje sodijo postavljanje ločil, črkovanje, velike in male začetnice, pisanje skupaj in narazen. Sledijo napake besedišča, oblike in skladnje.

Šolar je tudi eden redkih tovrstnih korpusov v svetovnem merilu. In nastal je z zelo jasnim namenom: raziskati težave, ki jih imajo učenci pri pisanju, in ugotoviti, s katerimi jezikovnimi problemi imajo največ težav, potem pa jezikovne probleme ustrezno opisati v jezikovnih priročnikih. Eden takšnih je Pedagoški slovnični portal.

Korpus Šolar je dostopen na spletu: http://www.korpus-solar.net/, in čeprav lahko po njem brska kdor koli, obstajajo ciljne skupine, ki jih ta zbirka besedil, ki vsebuje skoraj milijon besed, še posebej zanima, in sicer raziskovalce, jezikoslovce, učitelje in snovalce didaktičnih gradiv, našteva doc. dr. Tadeja Rozman, predavateljica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani in vodja projekta Korpus šolar 1.0.

Med leti 2015 in 2018 pa je nastal tudi Šolar 2.0, ki vsebuje 5891 besedil, med drugim pa so si ga želeli regionalno bolje uravnotežiti.

Sogovornica dodaja še pomembnost raziskav o jezikovni zmožnosti: Več, kot bomo o njej vedeli, lažje bomo načrtovali učinkovit pouk slovenščine. Pouk pogosto poteka tako, da se učimo pravil in jih uporabimo na primerih. Korpus Šolar pa omogoča drugačno pot: da pogledamo, kje so težave, se z njimi ukvarjamo in jih vpnemo v širšo sliko jezikovnih pravil.

Prek elektronske pošte se nam je pred časom oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni »kiks«. Takole je zapisal: »Opažam, da se v zadnjemu obdobju na televiziji in v javnih nastopih pogosto pojavlja besedna zveza: tega ne rabite početi. Potem pa je dodal še, da gre morda za germanizem in da bi bilo to zanimivo preveriti. Se strinjamo in smo preverili! Oz. je to storila Darja Pograjc.

Tako angleščina kot nemščina poznata glagol rabiti poleg glagola potrebovati

Prek elektronske pošte se nam je oglasil poslušalec, ki je odkril in nam tudi posredoval tokratni "kiks". Takole je zapisal:

"Opažam, da se v zadnjemu obdobju pogosto pojavlja besedna zveza tega ne rabite početi. Po mojemu laičnemu mnenju gre za germanizem in me tako izražanje zelo moti. Morda bi to lahko bila tema za eno od naslednjih oddaj."

Se strinjamo in smo preverili! Pri tem nam je pomagal Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta:

"To je vpliv nemščine in angleščine. Oba jezika namreč poznata podobno stavčno strukturo, ki izraža zanikanje, da nečesa ni treba. Angleščina ima recimo: You do not need to. Nemščina pa: Sie brauchen das nichts zu machen. To se je potem najbrž pogovorno preneslo v slovenščino z ne rabiš oz. ne potrebuješ tega. To je pogovorna raba in slovnično ni pravilna."

Kratka informativna koristna slovenščina

Tuje besede, to velja tudi za poimenovanja jedi, pri nas v pisavi sčasoma podomačimo.

Če boste čas odmerjen dopustu preživeli v bolj ali manj oddaljeni deželi, boste verjetno spoznali in okusili tudi kakšno lokalno kulinarično posebnost. Če neradi tvegate z neznanimi okusi, boste morda raje izbrali nekaj iz tako imenovanega mednarodnega, globalnega nabora jedi. Morda tudi zato, ker vam že internacionalna, vseprisotna imena jedi napovejo, kaj lahko pričakujete na vaši mizi. Vendar, kakšna pravila veljajo v slovenskem jeziku pri prevzemanju tujih kulinaričnih poimenovanj? Jih pri zapisovanju in izgovorjavi ohranjamo v izvirniku, ali jih podomačimo? Ali zagato rešimo z ustreznim prevodom?

Napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija, Miha Zor, pojasni na primeru, ali zjutraj popijemo cappuccino ali kapučin?

Zjutraj popijemo kapučino, besedo smo prevzeli iz italijanščine, čeprav se zadnje čase v vsakdanji rabi slovenskega jezika pojavlja tudi beseda kapučin, in tudi spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika jo navaja kot dvojnico.

Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Jezik nogometa

Jezik nogometa ni samo izrazje, ki poimenuje predmetnost in pojavnost v okviru tega športa, na primer kazenski prostor, vratnica, kopačke ali rdeči karton, temveč vse tiste raznovrstne jezikovne različice, ki jih v različnih komunikacijskih položajih in besedilih oblikujejo in razvijajo različni uporabniki – od nogometnih strokovnjakov do vseh drugih.

Nogomet sproža močne čustvene odzive. To kažeta bogata metaforika in ekspresivno izrazje. Nogometaši, ki prestopijo v tuje klube, se najprej naučijo izražanja občutkov ob zmagah in porazih. O tem jih sprašujejo novinarji. Drugačna od jezika navijačev pa so seveda strokovna besedila o nogometu in besedila pravil. Tukaj ni več ekspresivnih in neformalnih izrazov, pove Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

"S terminološkega vidika je recimo pomembno razlikovanje med nadomestitvijo časa in podaljškom.

Če bi strogo upoštevali strokovna besedila in besedila nogometnih pravil, sodnik v vsakem polčasu lahko "nadomesti čas", "podaljša" pa samo tekme, pri katerih moramo dobiti zmagovalca, in sicer dvakrat po 15 minut.

"Kiksi", ki jih bomo v naši jezikovni rubriki pobliže spoznali danes, so: spi se mi, vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je in pleše se mi. Kako bi jih lahko poimenovali? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta pa vprašanji, na kateri je odgovorila prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Raziskujemo primere: vstala sem se, zmagal sem te, lagal me je

Kako bi lahko poimenovali naštete primere? Morda kar povratni glagoli, ki to niso. Tako jih je opredelila avtorica oddaje Darja Pograjc. Zakaj pride do take rabe in kje jo zaznavamo, sta vprašanji, na kateri je v oddaji odgovorila prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

"Lagala se ji je, to bi bilo čisto v redu. Če rečemo lagala me je, torej ta se se nadomesti z me, mene, pa ta zveza ni pravilna. Tu lahko čutimo vplive drugih jezikov v soseščini."

Nič nenavadnega ni, če ste omenjene oblike opazili na družbenih omrežjih ali jih slišali v pogovoru med mlajšimi uporabniki slovenščine. "Mladina namreč pravo narečje izgublja. Zlasti na skladenjski ravni," pojasni prof. dr. Andreja Žele.

Kratka informativna koristna slovenščina

V slovenski čebelarski terminologiji je zelo malo prevzetih besed.

O tem, da imajo čebele in čebelarstvo pri nas poseben pomen, ki presega gospodarske učinke te dejavnosti, smo veliko govorili tudi v preteklih dneh, okoli Svetovnega dneva čebel. V današnji rubriki Kiks se ne bomo ukvarjali z napakami, ki jih delamo pri rabi slovenskega jezika, pač pa bomo spoznali bogastvo čebelarskega terminološkega slovarja. Kot pojasnjuje doktor Simon Atelšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU slovar, ki je izšel leta 2008 med drugim vsebuje veliko izrazov, ki po eni strani določajo odnose med ljudmi, hkrati pa se rabijo tudi v biologiji čebel.

Poleg počlovečenega gledanja na čebelo pa naše čebelarsko izrazje označuje še bogata sinonimija. Množica izrazov za določen čebelarski pojav izhaja iz velike razširjenosti in veljave čebelarstva v preteklosti, ki je tudi po posameznih pokrajinah izoblikovalo svoje izraze.

Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Slovenščina je polna t. i. srbohrvatizmov oz. iz hrvaščine ali srbščine prevzetih besed

Srbohrvaščina je uradni jezik nekdanje skupne države oz. izraz za osrednji južnoslovanski jezikovni diasistem, torej sistem, ki ima več različic knjižnega jezika. Bolj ko o srbohrvatizmih pa danes govorimo o prevzetih besedah iz hrvaščine ali srbščine, pove etimologinja dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

"Včasih lahko namreč točno ugotovimo, kateri je tisti jezik, iz katerega smo nekaj vzeli. Kava je takšen tipičen primer. Gotovo smo jo prevzeli iz hrvaškega jezika. Če bi jo iz srbskega, bi bila kafa." 

Ves čas obstoja knjižne slovenščine so se obdobja zmernega zanimanja za slovanske jezike izmenjevala z obdobji okrepljenega navdušenja, ki se je nato kazalo kot povečano prevzemanje besed.

Tokrat gremo v svet številk, a ne skrbite, še vedno ostajamo pri jezikovnih in ne matematičnih dilemah. Darja Pograjc se je lotila raziskovanja bilijona in milijarde, ki v različnih jezikovnih okoljih pomenita različna števila. Zmedeni? Pojasnimo v KiKsu! Za povrh pa ponovimo še pravila za zapisovanje številk.

Bilijon in milijarda v različnih jezikovnih okoljih pomenita različno število

V evropskih celinskih državah se način navajanja števil milijarda in bilijon razlikuje od navajanja v anglosaških okoljih. "Pazljivi moramo biti torej predvsem pri prevajanju," razloži Saša Grčman, lektorica na Radiu Slovenija.

"V slovenščini ima milijarda devet ničel, medtem ko ima v anglosaškem okolju devet ničel bilijon. Potem je pa tu še naš bilijon, ki ima dvanajst ničel."

V posnetku lahko slišite tudi osnovna pravila za zapisovanje števil.

Po besedah lektorice Teje Završnik?iz prevajalskega podjetja?Leemeta je eno od težjih pravopisnih vprašanj pri postavljanju ločil povezano s citiranjem in premim govorom, kjer imamo spremni stavek in dobesedni navedek. Ločilo znotraj dobesednega navedka se vedno ravna po njem, zato ga postavimo pred zadnji narekovaj.

Postavljanje ločil pri citiranju in premem govoru

Po besedah lektorice Teje Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta je eno od težjih pravopisnih vprašanj pri postavljanju ločil povezano s citiranjem in premim govorom, kjer imamo spremni stavek in dobesedni navedek. Ločilo znotraj dobesednega navedka se vedno ravna po njem, zato ga postavimo pred zadnji narekovaj.

Najlažji primer je, ko imamo na začetku spremni stavek in potem dobesedni navedek. Mama je rekla: "Pridi in pojej!" V tem primeru za spremnim stavkom stoji dvopičje, ločilo v navedku pa pred narekovajem in ne za njim. Dobesedni navedek je lahko umeščen tudi med dva dela spremnega stavka. Mama je vprašala: "In kod si hodil cel večer?" čeprav ni bila videti zaskrbljena.

Poved, ki je zapisana v naslovu tega prispevka, bi torej morali zapisati drugače:

"Boš prišel in pojedel?" je vprašala mama. 

Današnji KiKs bo prvomajsko obarvan, in sicer je Darja Pograjc s pomočjo Urške Vranjek Ošlak, mlade raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, preverila, kaj je prav: deloven ali delaven, prekaren ali prekeren. Pod drobnogled pa sta vzeli tudi vzklik: »Živel 1. maj!«.

Delaven ali deloven? Prekaren ali prekeren?

Kaj rečete po navadi? Da ste delovni ali delavni? Urška Vranjek Ošlak, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pove, da je glavna razlika med pridevnikoma pomenska:

"Delaven je tisti, ki rad dela ali pa ki veliko dela. Deloven pa se nanaša na delo."

Pri besedah prekaren in prekeren je razlika izvorna.

"Pridevnik prekaren izhaja iz latinščine, prevzeli pa smo ga po pisni podobi. Na drugi strani pa je pridevnik prekeren, ki smo ga prevzeli pod vplivom izgovora, in sicer v germanskih in romanskih jezikih."

Za formalno rabo je sicer primernejša oblika z -a, torej prekaren. Če vas zanima, ali je bolj prav "Živel 1. in 2. maj!" ali "Živela 1. in 2. maj!", pa prisluhnite posnetku.