KiKs

Vstati, usesti se, vmešati, udariti – ste kdaj v dvomih, ali te besede zapisati z »v« ali z »u«? Nič presenetljivega. V šolskih učbenikih in priročnikih sicer zasledimo razlago, da predponsko obrazilo »v« pomeni gibanje navznoter, predponsko obrazilo »u« pa gibanje v nasprotni smeri; in od celote na manjši del. Ampak pravil je še veliko več. Za KiKs jih bo pojasnil doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je Darji Pograjc in Katji Krajnc naštel tudi nekaj priročnikov, ki nam pri tej jezikovni zagati lahko pomagajo.

Enostavni opravili. Velikokrat pa nas zmede, kako ju pravilno zapišemo: z v- ali u-?

Vstati, usesti se, vmešati, udariti ...

"Zapisovanje glagolov s predponskim obrazilom v- ali u- je kompleksna tema, s katero se je ukvarjalo že veliko jezikoslovcev. Tudi glasovna realizacija obeh obrazil je zelo podobna, zato ne preseneča, da imajo ljudje težave pri zapisu. Enostavnih odgovorov oz. jasnih napotkov, kdaj kaj uporabiti, ni,"
- doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

V šolskih učbenikih in priročnikih najpogosteje zasledimo razlago, da predponsko obrazilo v- pomeni gibanje navznoter, predponsko obrazilo u- pa gibanje v nasprotni smeri in od celote na manjši del. V KiKs-u razložimo še nekaj pravil in naštejemo priročnike, ki nam pri tem lahko pomagajo.

Kratka informativna koristna slovenščina

Dilema pri spreganju glagola biti v prihodnjiku ni nova, z njo so se ukvarjali že v šestdesetih letih

Bodo ali bojo?

"Razlika je povezana s stopnjo zbornosti," pove Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija.

"Že v šestdesetih letih so bile ne ravno polemike o tem, ampak spraševanje, ker je takrat pač izšel pravopis, ki je bojo in bodo (in še kaj podobnega) očitno navajal kot precej enakovredni obliki. Seveda so se oglasili nekateri jezikoslovci in povedali, da si ne more privoščiti izenačevanja med obliko, ki je knjižno zborna, in obliko, ki takrat še ni bila niti knjižno pogovorna, ampak bolj ali manj ‒ narečna."

Bojo je torej pogovorna oblika, bodo pa zborna in nikakor zastarela.

Pride(s)te, ima(s)te, da(s)te

Tudi izpuščanje črke s je napaka, ki izvira iz narečij. Zato včasih slišimo bote in bota namesto pravilnih boste in bosta.

"Bote je skrajšano od boste. Najbrž gre za težnjo jezika k skrajševanju in poenostavljanju."

Poznamo pa tudi obrnjeni proces, in sicer dodajanje črke s. Na primer imaste namesto imate.

"Tukaj vidimo težnjo k temu, da bi bila za osebo in število ‒ recimo za drugo osebo množine ali pa drugo osebo dvojine ‒ pri vseh tipih glagolov ista končnica. Gre za nepoznavanje slovnice, ampak zdi se, da nam končnica -ste nosi informacijo o osebi in številu. In tako menimo, da če jo pri nosi enem korenu, jo tudi pri drugem."

Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica Teja Završnik iz prevajalskega podjetja?Leemeta.

Frazemi so stalne besedne zveze s točno določenim pomenom

Značilnosti frazemov so ekspresivnost, večbesednost, stalnost in leksikaliziranost ter idiomatičnost, pove lektorica Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta.

"Njihovega pomena ne moremo razbrati iz posameznih sestavin, zato se moramo tega pomena naučiti." 

V Slovarju slovenskih frazemov je kar 4700 frazeoloških enot, številnim pa so dodane tudi različice. Veliko frazemov uporabljamo vsakodnevno, tudi nevede, nekateri pa so za nas lahko "španska vas," ker njihova raba ni tako pogosta.

"Če je nekdo v rožicah, to ne pomeni, da se je ulegel v cvetlično gredo, ampak smo malo lepše povedali, da je pijan. Če pa je nekdo v cvetju, to pomeni, da je uspešen in se dobro počuti." 

V tokratni oddaji KiKs bomo znova v družbi najpogosteje uporabljanega in tudi najbolj kompleksnega slovenskega ločila – vejice. Novembra smo se najprej ukvarjali s pomagali za njeno pravilno postavljanje v povedi, potem smo opozorili na nekaj najpogostejših napak. Danes pa bomo vejico združili z večdelnimi vezniki, kot so »tako da«, »ali – ali«, »in ki«, »medtem ko«, »kljub temu da«. Andreji Gradišar je pri dilemi, kam v takem primeru postaviti vejico – spredaj, zadaj ali morda vmes –, na pomoč priskočila doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Ko vejico združimo z večdelnimi vezniki

Naloga veznikov je povezovanje stavkov. To lahko naredimo na zelo preprost način, če npr. uporabimo veznik "in", nam pa zakladnica slovenskih besed ponuja tudi veliko večbesednih veznikov oz. zvez. "Tako da", "ali - ali", "niti - niti", "kljub temu da" je nekaj takih.

Lahko pa večbesedni veznik naredimo tudi iz veznika "in", ki ga najpogosteje uporabljamo samostojno. Kdaj v tem primeru postaviti vejico in kdaj ne, pojasnjuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:

"Enoznačnega odgovora ni. Veznik lahko uvaja vmesni odvisnik med dvema glavnima stavkoma.

Primer: Dobro pozna nekaj pravnikov, in če potrebuje nasvet, se obrne nanje. Tu veznik uvaja vmesni odvisnik. Na tem mestu lahko naredimo preprost test - če lahko na takem mestu postavimo tudi piko, razdelimo poved na dvoje, mora na tem mestu stati vejica.

"In če", "in ki", "in ker" so verige istovrstnih odvisnikov. V takih primerih vejice ne pišemo, saj gre samo za naštevanje odvisnikov.

Primer: Otroci pravijo, da se veselijo zime in da si predvsem želijo snega.

Pred drugim "in" vejice ne bo, ker je samo povezava med dvema istovrstnima odvisnikoma."

V tem delu leta so športno bogati, predvsem beli, konci tednov, nekaj povsem običajnega. Alpsko in nordijsko smučanje, tudi s pomembno slovensko udeležbo. To pa posledično pomeni, da so radijski in televizijski prenosi prežeti s smučarsko terminologijo, ki se nato pojavlja tudi v informativnih oddajah. V današnjem Kiksu preverjamo in raziskujemo bogastvo in raznolikost slovenske smučarske terminologije ter tudi njeno rabo v praksi.

Slovenski smučarski slovar obsega več kot 4000 gesel

Kratka informativna koristna slovenščina

Če ste med tistimi, ki so od pouka slovenščine kaj odnesli, govorite in pišete »za kaj gre« in ne »za kaj se gre«. In če ste med omenjenimi, potem se verjetno tudi precej zdrznete, če slišite napačno rabo. Pa je res tako zelo napačna? V oddaji Kratka-informativna koristna slovenščina tokrat preverjamo, ali je »za kaj se gre« res »kiks«.

"Iti se za" je hibridna zveza, ki jo sestavljata "iti se" in "iti za"

"Glagol iti ima možnost zelo široke pomenske rabe," pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Na primer:

iti z roko čez nekaj = potegniti z roko,
iti s svedrom v nekaj = vrtati s svedrom,
cesta gre tod = je speljana tod,
ta izdelek dobro gre (pog.) = se dobro prodaja ...

Omenjeni glagoli pa imajo poleg sebe zelo radi "neko besedo, ki usmerja okoliščino (npr. predlog)," razloži sogovornica.

"Po nemškem vzoru se je razvila zveza iti za in tej se je dodala zveza iti se. Če to dvoje povežemo, dobimo neko hibridno zvezo iti se za. Za kaj se gre? Vse te zveze so zelo naravno uporabljene, zelo pogoste so. Ampak pogoste so predvsem v govorjeni slovenščini."

Besedna zveza "iti se za" torej pri pisanju ni ustrezna, lahko pa jo uporabljate v govoru.

Tudi vas je verjetno že kdaj zmotila kakšna slovnična ali pravopisna napaka v oglasih. Pa ne mislimo recimo na uporabo besede »džabest« za poimenovanje mobilnega paketa za mlade, ki je z vidika naše sogovornice povsem dopustna. V oči zbodejo primeri, ki so najverjetneje posledica neznanja. Kam se v tiskanih oglasih recimo izgubljajo vejice?

Jezikovne napake v oglasih

Teja Završnik iz prevajalskega podjetja Leemeta v prvi vrsti zagovarja slovnično, pravopisno in pravorečno pravilnost vseh oglasov. To so namreč javna besedila, ki vplivajo na jezikovno kulturo, in ni prav, da jo včasih siromašijo na primer z izpuščanjem vejic.

"Nekdo, ki mogoče ni tako zelo vešč pravil slovenskega pravopisa, morda ne bo opazil, da gre za napako, če se bo pojavila. Ko se bo naslednjič sam znašel v zagati, ali uporabiti vejico ali ne, se bo ravnal po tistem, kar je videl. Vsak namreč misli, če sem tam videl, če je javno objavljeno, potem je gotovo pravilno." 

Eden od primerov je geslo drogerije "Kupujem tam kjer nekaj veljam," ki se je pojavljal tudi v takšni obliki, torej brez vejice. Gre za podredje, torej dve glagolski obliki, zato bi tukaj morala stati vejica, poudarja sogovornica.

»Dovolite vašim stopalom, da vas vodijo« – to pa je primer gesla iz tiskanega oglasa za športno obutev, kjer ni končnega ločila, obenem pa gre tudi za napačno rabo svojilnega zaimka. Kadar želimo v stavku izraziti svojino osebka, moramo namesto običajnih svojilnih zaimkov uporabiti povratni svojilni zaimek svoj.

"Mislim, da se oglaševalcem pogosto zgodi, da oblikujejo krajšo poved, pa se jim zdi, da je to samo ena malenkost, češ 'to smo pa že menda pravilno napisali', in niti ne pomislijo, da bi to dali nekomu v pregled, v lekturo. Tako potem nastanejo takšne napake." 

Ste že slišali za helikopterski denar, duhovno obhajilo ali pa koronadan? To so le tri od 157 besed, ki so se lani uvrstile v Sprotni slovar, kjer se najprej nove besede najprej znajdejo. Katere so v letu 2020 še nastale oz. pridobile nove pomene, kako se novo besedje sploh oblikuje in kakšni so kriteriji, da ga slovaropisci uvrstijo v slovar, sta odkrivali Darja Pograjc in Katja Krajnc v pogovoru z znanstvenim sodelavcem na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, Domnom Krvíno.

V letu 2020 je bilo v Sprotni slovar vnesenih 157 novih besed oz. novih pomenov že obstoječih besed.

V letu 2020 smo bili postavljeni v nove razmere, ki so vplivale tudi na jezik in s tem na nastanek novega besedja. Kot pojasnjuje znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Domen Krvina, je bila večina novih besed oz. pridobljenih novih pomenov povezana z novim koronavirusom, v zadnjih letih pa jih sicer največ nastane na področju računalništva, tehnike in družbenih omrežij. Najprej se uvrstijo v Sprotni slovar, kamor so jih letos vnesli 157.
Kako se novo besedje sploh oblikuje, kakšni so kriteriji, da ga slovaropisci uvrstijo v slovar ter kako lahko slovar sooblikujete tudi vi, izveste v prvem KiKs-u v letu 2021.

Slovenski spletni jezikovni portal Fran navaja in obravnava 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev. Med njimi je tudi današnji državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Kako pravilno zapisujemo imena praznikov? Jih pišemo z malo ali veliko začetnico? Ali obstaja kakšna izjema, morda dvojnica? Ali lahko v znamenje spoštovanja do verskih ali drugih praznikov pišemo njihova imena z veliko začetnico, še zlasti če gre za zasebne sporočevalne prakse?

Že približno 100 let pišemo v slovenščini praznike z malo začetnico.

Slovenski spletni jezikovni portal Fran navaja in obravnava 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev. Med njimi je tudi današnji državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Kako pravilno zapisujemo imena praznikov? Jih pišemo z malo ali veliko začetnico? Ali obstaja kakšna izjema, morda dvojnica? Ali lahko v znamenje spoštovanja do verskih ali drugih praznikov pišemo njihova imena z veliko začetnico, še zlasti če gre za zasebne sporočevalne prakse?

Kratka informativna koristna slovenščina

Podnapisi spadajo med besedila, ki jih bere največ ljudi. Kakšna pa je v njih slovenščina?

Jerca Kos, predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, pojasnjuje, da lahko podnapisi bistveno izboljšajo raven znanja slovenščine pri gledalcih ali pa jo zelo znižajo in pokvarijo, če niso kakovostni. Poleg tega vplivajo na večji besedni zaklad, zlasti pri mlajših gledalcih, otrokom pomagajo pri učenju branja, gluhim in naglušnim pa omogočajo, da sploh lahko spremljajo oddaje. V Sloveniji, kjer smo vajeni podnapisov, to precej vpliva tudi na boljšo osnovo za učenje tujih jezikov.

Podnapisi so praviloma napisani v zbornem jeziku in sledijo Pravopisu. Če je izvirna vsebina v kakšni drugi zvrsti, se to nakaže s posameznimi pogovornimi ali slengovskimi izrazi. Pri govorjenju namreč pogovorni jezik deluje naravno, ko pa bi ga želeli zapisati, lahko izgleda nenavadno ali celo moteče. Pri tem je vseskozi treba iskati ravnotežje. Slovenščina je sicer dovolj bogat jezik za prevajanje, poudarja sogovornica.

"Če imamo v slovenščini več enakovrednih ustreznic, izberemo krajšo, namesto hitro napišemo brž, ker ima samo tri znake, če nekdo odgovori dogovorjeno, raje prevedemo velja. Na ta način skušamo prihraniti nekaj znakov, sicer pa ne krajšamo besed na račun pravopisa niti ne izpuščamo ločil. Glavno načelo je v povzemanju, ampak tako, da ohranimo celoten pomen."