V Sloveniji izobražujemo preveč družboslovcev, humanistov in umetnikov, primanjkuje pa diplomantov s področij zdravstva in tehnike. Gospodarstveniki in politični odločevalci vse odločneje zahtevajo prilagoditev izobraževanja povpraševanju na trgu dela in strateški premislek o številu vpisnih mest na visokošolskih študijskih programih.

Kako se na te pozive odzivajo na umetniških akademijah in v največji humanistični visokošolski ustanovi ter študenti, v oddaji pojasnjujejo dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Roman Kuhar, dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Tomaž Gubenšek, oblikovalka, visokošolska učiteljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Barbara Predan ter predsednik Študentske organizacije Klemen Peran.

foto: Pixabay/Skitterphoto

Visokošolski študij naj bi se v prihodnosti prilagodil trgu dela. Kaj to pomeni za humanistično-umetniške smeri?

V Sloveniji izobražujemo preveč družboslovcev, humanistov in umetnikov, primanjkuje pa diplomantov s področij zdravstva in tehnike. Gospodarstveniki in politični odločevalci vse odločneje zahtevajo prilagoditev izobraževanja povpraševanju na trgu dela in strateški premislek o številu vpisnih mest na visokošolskih študijskih programih.

Kako se na te pozive odzivajo na umetniških akademijah in v največji humanistični visokošolski ustanovi ter študenti, v oddaji pojasnjujejo dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Roman Kuhar, dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Tomaž Gubenšek, oblikovalka, visokošolska učiteljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Barbara Predan ter predsednik Študentske organizacije Klemen Peran.