Nihče, ki si ustvarja družino, si ne predstavlja, da bi bil lahko njegov otrok drugačen - kakor koli oviran. Če se to zgodi, se starši soočijo s travmo, ki v njih spodbudi občutke krivde, strah, jezo, žalost. Ti občutki pa pogosto vodijo v čustveno oddaljenost in preveliko zaščito otroka. Pomembno je graditi konstruktiven, zdrav odnos, neodvisno od tega, ali je otrok gibalno oviran ali ne. Le tako se lahko zadovolji težnja po neodvisnem življenju, razlaga gostja oddaje Med štirimi stenami magistrica psihosocialne pomoči Lea Bernik Urankar, ki je gibalno ovirana in te stiske tudi zaradi osebne izkušnje dobro pozna. V oddaji, ki jo pripravlja Petra Medved, bomo govorili tudi o tem, kako pomembno je, da gibalno ovirane osebe prepoznajo, oblikujejo in zadovoljujejo svoje potrebe ter prevzamejo nadzor nad svojim življenjem.