Moja zgodba

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali besedilo publicistke in pisateljice Alenke Puhar pod naslovom Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah. Puharjeva ga je napisala kot odmev na kritiko Maje Murnik ob zadnji uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v reviji Sodobnost. Ker ga tam niso objavili, je izšlo v reviji Zaveza Nove slovenske zaveze. 

V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenjsko zgodbo mučenke Antonije Premrov, rojene leta 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Kot redovnica, Marijina sestra, si je nadela ime Karmela in se usposobila za bolniško sestro. Ko so leta 1945 prišli na oblast komunisti, so se okoliščine delovanja sester grobo spremenile. Na prigovarjanje družine je izstopila iz samostana in postala šivilja in organistka v Cerknici. Na partijskem sestanku so razpravljali, kaj naj s to sestro, ki tako vpliva na versko življenje v kraju. 14. januarja 1949 je izginila, njeno truplo so našli ob Cerkniškem jezeru leta 1951.

V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu je 22. septembra 2023 potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. V prvi oddaji ste lahko poslušali uvodne prispevke in pa predavanje dr. Renata Podbersiča o delovanju italijanskega šolstva na okupiranem ozemlju med letoma 1915–1917. 

V časnikih Delo in Gorenjski glas je v petek 19. januarja izšla osmrtnica za šenčurskim županom Antonom Umnikom, ki so ga 3. septembra 1942 ubili partizani. Umnik je bil leta 2023 sodno rehabilitiran in njegova rodbina v osmrtnici poudarja, da odpušča njegovemu morilcu Janku Beleharju. Primer odpustitve nam so nam predstavili vnuka pokojnega župana Jana Umnik Lešnik in Anton Umnik (mlajši), ter Peter Hribar, ki je bil pobudnik dejanja.

Prisluhnete lahko zaporniški zgodbi Srečka Kristana, ki je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec na Koroškem, nato je bil učitelj v različnih slovenskih krajih, po drugi svetovni vojni pa so ga na montiranem sodnem procesu obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Njegovo življenje nam je predstavil dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar v postopku za razglasitev mučencev XX. stoletja za blažene dr. Renato Podbersič. Govorili smo o Narteju Velikonji pisatelju in kulturnem delavcu, doma s Primorske, ki je večino življenja preživel v Ljubljani. Znan je bil po svojih novelah in romanih. Med vojno je deloval v protikomunističnem gibanju. Zato je bil takoj po vkorakanju partizanov v Ljubljano 11. maja aretiran, obsojen in 25. junija 1945 tudi ustreljen. Po tem je bil obsojen še na izgubo spomina in izgnan iz javnosti.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.