Moja zgodba

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

V oddaji Moja zgodba smo gostili umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Kranjca, avtorja bogate monografije z naslovom Brata Kralj. Knjiga je leta 2022 izšla v domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, kot prispevek k boljšemu poznavanju vrhunskih umetnikov Franceta in Toneta Kralja, ki sta bila po drugi svetovni vojni po krivici odrinjena na rob pozabe. 

V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate pričevanje o časih po drugi svetovni vojni s strani naslednje generacije. O svojem dedu Žanu Pircu je spregovorila njegova vnukinja, dr. medicine, Kristina Lovšin Salmič. Svoje razmišljanje o travmatični družinski zgodovini in o tem kako ji jo je uspelo preseči je tudi opisala pod naslovom Mnogo več kot žrtve. Salmičeva je tudi avtorica litanij slovenskih mučencev. Vabljeni k poslušanju ob 20. uri.

V oddaji Moja zgodba smo na prvo nedeljo v mesecu spet spregovorili o mučencih XX. stoletja, žrtvah totalitarizmov. Zgodovinar Jurij Pavel Emeršič nam je predstavil usodo Janka Komljanca, ki je bil duhovnik v Prečni pri Novem mestu. Že kot kaplan je bil zelo dejaven tako na verskem kot tudi na družbenem in kulturnem področju, kar je potem nadaljeval tudi kot župnik. Partizani so ga zaradi njegovega vpliva skupaj z nekaterimi drugimi žrtvami ubili junija 1942 v bližini gradu Hmeljnik.

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

V oddaji Moja zgodba je bil tokrat z nami zgodovinar, publicist in urednik dr. Renato Podbersič, eden od zgodovinarjev v postopku za razglasitev za blažene mučencev XX. stoletja. Ustavili smo se pri razmerah na Primorskem ob začetku druge svetovne vojne, prisluhnili kako se je tam začela komunistična revolucija in predstavili tudi primer katehistinje Vere Lestan. To so najprej preganjali fašisti, življenje pa je izgubila po tem, ko so jo aretirali partizani.

V oddaji Moja zgodba je bil gost nekdanji direktor zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki pa formalno še ni dobil odpovedi. Povedal nam je kakšne so trenutno novosti v zvezi z nesrečno zgodbo ukinjanja in ustanavljanja muzejskih ustanov. Ob tem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sprejelo tudi akcijski načrt, ki ga je dr. Dežman pokomentiral. Oddajo smo zaključili z razmislekom o pojmih antijanšizma in kučanizma, ter pogledali na delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč.