Moja zgodba

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je 19. marca slavila 80 let! (1942 v Kranju). Po izobrazbi je pravnica in univerzitetna diplomirana sociologinja, ki se je po prvi stopnji študija prava zaposlila na kranjskem zavodu za zaposlovanje, potem v sindikatu in nato v bolnišnici na Golniku. Od leta 1987 je vodila republiško službo za zaposlovanje kot predsednica njene skupščine. Tam se je spoznala tudi s skandinavskim modelom za reševanja težav brezposelnih in prestrukturiranja podjetij.

To je bil prvi del pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

V oddaji Moja zgodba ste lahko na Veliko noč prisluhnili upokojenemu celjskemu škofu Stanislavu Lipovšku, ki je bil dolgoletni mariborski stolni župnik. Septembra lani so namreč pripravili Večer v stolnici kjer je dr. Lipovšek obudil spomin na svoje delovanje v Mariboru! 

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V zadnji tretji oddaji ste lahko prisluhnili dr. Andreju Finku, ki je spregovoril o Branku Rebozovu in publicistu Ivu Jevnikarju, ki bo predstavil življenjsko pot Zdravka Kalana.

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta 8. oktobra 2021, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Na posvetu so predstavili usode sedmih osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino in so poznane tako v zamejstvu in izseljenskih skupnostih kot v širšem slovenskem prostoru. Izhodišče za predstavitev so njihovi spomini, ki so doslej izšli v zbirki »Zapisi iz zdomstva«, tržaške založbe Mladika. To bo prva od treh oddaj. Prof. Aleš Brecelj bo spregovoril o Alojziju Geržiniču, dr. Renato Podbersič, pa je predstavil življenjsko pot Pavla Borštnika. 

Tokratna je bila Moja zgodba jezikoslovno obarvana. Oddajo, v kateri je bil gost akademik dr. Marko Snoj, smo posvetili minuli 30 letnici samostojnosti. Govorili smo o pomenu jezika v našem nacionalnem prostoru s pogledom na najstarejše ohranjeno besedilo Brižinskih spomenikov in zatem pridig Janeza Svetokriškega in slovarja Marka Pohlina. Slovenci se jezikovne arheologije, ki jo odkrivajo stara bededila premalo zavedamo.

V oddaji Moja zgodba smo se podali na bojišče 1. svetovne vojne v Galicijo v Ukrajini, ki je prav v tem času spet prizorišče vojnih spopadov. Predstavili smo razstavo in osebnost Rudolfa Cvetka, prvega Slovenca, ki je dobil Olimpijsko kolajno. To se je zgodilo leta 1912 še za reperezentanco Avstroogrske monarhije. Predstavili smo njegov frontni dnevnik, ki ga je pisal leta 1917 in ga skupaj z ostalo zapuščino hrani Narodni Muzej Slovenije. Naša gosta sta bila kustos Narodnega muzeja Slovenije mag. Jože Podpečnik in kustor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Marko Štepec.

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je bila 17. februarja predstavitev knjige polkovnika prof. dr. Tomaža Kladnika z naslovom Zadišalo je po slovenski vojski. Knjiga, ki obravnava slovenske vojake v vojskah 20. stoletja, s poudarkom na nastanku oboroženih sil demokratične slovenske države, je leta 2021 izšla pri založbi Nova obzorja. Posnetek predstavitve lahko poslušate v tokratni oddaji Moja zgodba.

V oddaji Moja zgodba smo predstavili kaj hranijo depoji Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Pivki in kaj njihove nove zbirke, denimo predmeti iz povojnih grobišč. Med drugim smo predstavili protokolarna darila, ki so jih dobili predsedniki republike in državnega sveta RS. V oddaji sta sodelovali kustosinji Monika Kokalj Kočevar in Nataša Strlič.

V Muzeju novejše zgodovine Celje hranijo 769 identifikacijskih fotografij taboriščnikov in taboriščnic iz Auscwitza. Na osnovi teh fotografij so Darja Jan iz omenjenega muzeja, ter Boris Hajdinjak in Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije pripravili razstavo Fotografije iz Auschwitza, ki je na ogled do 7. 3. 2022 v preddverju Cekinovega gradu v Ljubljani.