Nedeljska reportaža

Med državnimi simboli je mogoče najbolj sprejeta himna, najbolj običajna pa zastava. In prav v povezavi z zastavo beležimo žalostno dejstvo, da smo Slovenci do njenega izobešanja precej brezbrižni. Medtem ko je uporaba državne zastave natančno zakonsko predvidena, pa je naš odnos do nje, tudi po tridesetih letih, še vedno skrivnosten. Na eni strani so javni deležniki obvezani k njenemu izobešanju, na drugi strani pa se zdi, da intimno še vedno ni vraščena v narodovo telo. Predvsem pa zastava globoko priča o našem domoljubju in prav o tej temi se Marko Radmilovič sprašuje v tokratni Nedeljski reportaži.

Tri zgodbe o domoljubju

Med državnimi simboli je mogoče najbolj sprejeta himna, najbolj običajna pa zastava. In prav v povezavi z zastavo beležimo žalostno dejstvo, da smo Slovenci do njenega izobešanja precej brezbrižni. Medtem ko je uporaba državne zastave natančno zakonsko predvidena, pa je naš odnos do nje, tudi po tridesetih letih, še vedno skrivnosten. Na eni strani so javni deležniki obvezani k njenemu izobešanju, na drugi strani pa se zdi, da intimno še vedno ni vraščena v narodovo telo. Predvsem pa zastava globoko priča o našem domoljubju in prav o tej temi se Marko Radmilovič sprašuje v tokratni Nedeljski reportaži.

Ste vedeli, da imamo pri nas 90 vrst sesalcev in da je vsaka tretja vrsta sesalca netopir? Razstava Preživeti z netopirji v nekdanji šoli v Kančevcih je prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Nastala je v okviru projekta Gorička krajina v sodelovanju s tamkajšnjo župnijo, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Posebnost te razstave je, da lahko obiskovalci netopirje opazujejo tudi prek zaslona v obliki prenosa v živo iz kleti ali podstrešja, kjer bivajo. Kakšno je življenje netopirjev, kaj so njihove posebnosti, kakšen odnos imamo ljudje do te zaščitene vrste in kako jim škoduje svetlobno onesnaževanje, je v Nedeljski reportaži raziskovala Petra Medved.

Netopirji so lahko naši stalni sosedje, vendar živijo tako skrito, da jih niti ne opazimo

Ste vedeli, da imamo pri nas 90 vrst sesalcev in da je vsaka tretja vrsta sesalca netopir? Razstava Preživeti z netopirji v nekdanji šoli v Kančevcih je prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Nastala je v okviru projekta Gorička krajina v sodelovanju s tamkajšnjo župnijo, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Posebnost te razstave je, da lahko obiskovalci netopirje opazujejo tudi preko zaslona v obliki prenosa v živo iz kleti ali podstrešja, kjer bivajo. Kakšno je življenje netopirjev, kaj so njihove posebnosti, kakšen odnos imamo ljudje do te zaščitene vrste in kako jim škoduje svetlobno onesnaževanje -  vse to bomo izvedeli v Nedeljski reportaži.

Podrodniška skupina malih podkovnjakov v Kančevcih. Foto: Gregor Domanjko Mladiči malega podkovnjaka v Kančevcih. Foto: Gregor Domanjko

 

Samica malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros) s sivim mladičem na trebuhu. Foto: Eva Pavlovič Navadni netopirji (Myotis myotis) v zvoniku cerkve. Foto: Eva Pavlovič Usnjebradi uhati netopir (Plecotus macrobullaris). Foto: Eva Pavlovič

Nedeljska reportaža se sprehaja po Motniku v Tuhinjski dolini; natanko tam, kjer se je pred 25 milijoni let sprehaljal tudi pritlikavi nosorog. Ta zadovoljen v svojem prazgodovinskem močvirju niti slutil ni, da bo nekoč poleg bogate zgodovine in kulturne dediščine tudi sam postal motniška krajevna znamenitost. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič.

... oziroma nosorog in njegov Motnik

V tokratni oddaji se bomo sprehodili po Motniku v Tuhinjski dolini; natanko tam, kjer se je pred 25 milijoni let sprehaljal tudi pritlikavi nosorog. Ta zadovoljen v svojem prazgodovinskem močvirju niti slutil ni, da bo nekoč v prihodnosti - poleg bogate zgodovinske, stavbne in etnološke dediščine, združene v motniško turistično pot - tudi sam postal motniška krajevna znamenitost.

Marsikomu se zdi čudno - motniški nosorog?! Ta nosorog je bil sicer precej manjši kot so današnji afriški nosorogi, nekako velikosti večjega psa ali zajca. Ampak kljub temu - imamo ga pa!

V Motniku imamo dve cerkvi. Vrli Motničani so najprej zgradili manjšo cerkev, posvečeno sveti Magdaleni. Ostalo pa jim je toliko gradbenega materiala, da  so potem zgradili še taveliko (smeh).

- Marjan Semprimožnik, predsednik turističnega društva Motnik

Če sredi poletja naletite na plezalce, ki v skalnih previsih plezajo z derezami na nogah in s cepini v rokah, ni nič narobe ne z vami ne z njimi. Kar počnejo, je ena izmed najmlajših vej plezanja, imenovana orodno plezanje ali po angleško 'dry tooling'. Gre za zelo atraktivno in zelo naporno početje, ki ima tudi pri nas vedno več ljubiteljev in celo tekmovalce, ki nas v tej disciplini zastopajo na evropskih prvenstvih. Privežite se na vrv, v nedeljski reportaži z njimi pleza Jure K. Čokl.

Adrenalinska poslastica, ki postaja vedno bolj priljubljena tudi pri nas.

Če sredi poletja naletite na plezalce, ki v skalnih previsih plezajo z derezami na nogah in s cepini v rokah, ni nič narobe ne z vami ne z njimi. Kar počnejo, je ena izmed najmlajših vej plezanja, imenovana orodno plezanje ali po angleško 'dry tooling'. Gre za zelo atraktivno in zelo naporno početje, ki ima tudi pri nas vedno več ljubiteljev in celo tekmovalce, ki nas v tej disciplini zastopajo na evropskih prvenstvih.

Dry tooling. Zadrego s poimenovanjem športa, pri katerem zatikamo cepine in dereze za razčlembe v skali, sta rešili uredniški odbor Planinskega vestnika in terminološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Na vprašanje, kako naj po slovensko imenujemo ta šport, so nam prijazno odgovorili:

Po mnenju terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Planinskega vestnika je za angleški termin dry tooling besedna zveza orodno plezanje ustrezna možnost, saj dovolj natančno označuje obravnavani pojem, kar omogoča njegovo nedvoumno uvrstitev v pojmovno skupino in tudi razlikovanje med različnimi plezalnimi disciplinami znotraj nje, na primer ledno plezanje, kombinirano plezanje, skalno plezanje, balvansko plezanje … Poleg tega je termin tudi jezikovnosistemsko ustrezen, saj gre za levoprilastkovno zvezo, ki je tipična oblika večbesednih terminov v slovenščini.

Dry tooling torej po slovensko pomeni orodno plezanje. Kaj pa pomeni orodno plezanje, pojasnjujejo gorski vodnik z mednarodno licenco in tekmovalec v orodnem plezanju, Miha Habjan, Maja Šuštar, naša najboljša tekmovalka v evropskem pokalu v orodnem plezanju in gorski tekač in alpinist Gregor Šegel, ki spada med mlajše orodne plezalce.

Vsi tirje sogovorniki se strinjajo, da orodno plezanje kot vsak adrenalinski šport, povezan s tveganjem in stroški, zahteva znanje, razmislek in veliko treninga, preden nam lahko zares postane všeč.

Izmed dvesto dvanajstih slovenskih občinskih grbov jih enaindvajset krasijo ptice najrazličnejših vrst. Vsaka izmed teh pernatih znanilk lokalne identitete - naj gre za simbol, ki obstaja že od srednjega veka, ali pa za rezultat domišljije sodobnega časa - pa ima posebna pomen in zgodbo.

Orel, golob, krokar, petelin, gos, štorklja, slavček ...

Izmed dvesto dvanajstih slovenskih občinskih grbov jih enaindvajset krasijo ptice najrazličnejših vrst. Vsaka izmed teh pernatih znanilk lokalne identitete - naj gre za simbol, ki obstaja že od srednjega veka, ali pa za rezultat domišljije sodobnega časa - pa ima posebna pomen in zgodbo.

Glede na to, da je v kraju zelo veliko dobrih pevcev, tudi v zgodovini se je veliko prepevalo, smo na grb dali pojočega slavčka, ki simbolizira lepo petje, ki je tukaj pri nas doma.
- Franc Leskovšek, župan občine Dobje

Na gradu Pungart je živela grofica trdega srca. Tudi preklinjala je in njena kletev je imela moč, da je vsakega prekletega v hipu okamenela. Metliko so nekoč pogosto napadali Turki, vendar gradu Pungart niso mogli nikoli zavzeti. Neko noč pa sta dva stražarja na stolpu zaspala in Turki so vdrli v grad. Grofica je v jezi preklela zaspana stražarja in spremenila sta se v črna krokarja. Turki so grad zažgali, ostal je le stolp, na katerem sta venomer posedala dva krokarja in žalostno krakala noč in dan.
- Legenda o nastanku metliškega grba. Pripoveduje Alenka Misja, kustosinja v Belokranjskem muzeju

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Pripoved o zaokroženi temi, zanimivih krajih in ljudeh, pa tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše. Razmišljanje o vsakdanjiku, včasih tudi potopis ali celo malce ironičen pogled novinarja na dogajanje okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom. Ob 14.30 na Prvem.

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.

Čebelarsko popoldne pri Danijeli in Blažu Ambrožiču v Selu pri Bledu

20. maja, bomo četrtič obeležili Svetovni dan čebel. Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja.
Slovenci smo zelo ponosni na kranjsko čebelo, z latinskim poimenovanjem Apis mellifera carnica. Kranjska sivka, kakor jo tudi imenujemo, je trenutno za italijansko čebelo druga najbolj razširjena vrsta medonosne čebele na svetu. Kakšno je življenje čebelje družine? Zakaj čebele rojijo in kaj pomeni čebelji rop? Kdaj se začne čebelje leto? S kakšnimi težavami se soočajo slovenski čebelarji v zadnjih letih, ki jih zaznamujejo vremensko neugodni pogoji za čebelarjenje? V reprizi oddaje Nedeljska reportaža je Bojan Leskovec obiskal Čebelarstvo Ambrožič v Selu pri Bledu.

Drevo v prostoru je od najstarejših obdobij človeške zgodovine pomenilo nekaj posebnega, če pa je bilo zasajeno v urbanem okolju, pa še toliko bolj. Že od nekdaj pojmujejo drevo kot vertikalo, ki povezuje nebo in zemljo, in zato je spremljalo človeštvo kot tako imenovan - axis mundi, steber sveta ali kozmična os. Nekoč so zato drevesa zasajali ob upoštevanju simbolnih vidikov, danes pa jih zasajamo po drugačnih načelih, predvsem kot neko uporabno vrednoto. Danes je drevo sestavni del zelenih površin, kjer se rekreiramo, sproščamo in nam obogati naše vsakdanje življenje in izboljšuje življenjsko okolje. S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu. V oddaji Nedeljska reportaža bomo tako spoznali zanimiva drevesa, ki krasijo mestno središče Ljubljane. Avtor oddaje je Milan Trobič.

V sodobnem mestu je danes veliko težje posaditi in vzgojiti mogočno drevo kot pa zgraditi visoko hišo – Društvo Pazi!park

Drevo v prostoru je od najstarejših obdobij človeške zgodovine pomenilo nekaj posebnega, če pa je bilo zasajeno v urbanem okolju, pa še toliko bolj. Že od nekdaj pojmujejo drevo kot vertikalo, ki povezuje nebo in zemljo, in zato je spremljalo človeštvo kot tako imenovan - axis mundi, steber sveta ali kozmična os. Nekoč so zato drevesa zasajali ob upoštevanju simbolnih vidikov, danes pa jih zasajamo po drugačnih načelih, predvsem kot neko uporabno vrednoto. Danes je drevo sestavni del zelenih površin, kjer se rekreiramo, sproščamo in nam obogati naše vsakdanje življenje in izboljšuje življenjsko okolje. S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu. V reprizi oddaje Nedeljska reportaža bomo tako spoznali zanimiva drevesa, ki krasijo mestno središče Ljubljane. Avtor oddaje je Milan Trobič, ki se je o ljubljanskih drevesih pogovarjal z doktorjem gozdarstva, dendrologom Robertom Brusom, krajinsko arhitektko in umetnostno zgodovinarko doktorico Ines Babnik, članom društva Pazi!pak Luko Vidicem in aboristom Nejcem Praznikom.

Pred nekaj dnevi je odstopila direktorica našega največjega socialnovarstvenega zavoda - Zavoda Hrastovec. Na ta način je impozantno grajsko poslopje, za zidovi katerega živijo osebe z motnjami v duševnem razvoju, vnovič prišlo v ospredje zanimanja javnosti. Ampak niso le kadrovske čistke pripeljale ta zavod v središče zanimanja. Njegova podružnica, grajsko poslopje gradu Cmurek, je zdaj že skoraj osem let domovanje Muzeja norosti. Gre za civilnodružbeno pobudo domačinov iz Trat, ki v širokem spektru svojih dejavnosti poskušajo tako stavbo kot okolico duhovno in materialno revitalizirati. Muzej norosti je v zadnjih mesecih medijsko izjemno prisoten in tudi dokumentarno-feljtonsko uredništvo se je v Nedeljski reportaži odpravilo v Slovenske gorice. Tam je bil Marko Radmilovič.

Kdo je tu nor?

Pred nekaj dnevi je odstopila direktorica našega največjega socialnovarstvenega zavoda - Zavoda Hrastovec. Na ta način je impozantno grajsko poslopje, za zidovi katerega stalno živijo osebe z motnjami v duševnem razvoju, ponovno prišlo v ospredje zanimanja javnosti. Ampak niso le kadrovske čistke pripeljale ta zavod v medijski fokus. Njegova podružnica, grajsko poslopje gradu Cmurek, je sedaj že skoraj osem let domovanje Muzeja norosti. Gre za civilnodružbeno pobudo domačinov iz Trat, ki v širokem spektru svojih dejavnosti poskušajo tako stavbo kot okolico duhovno in materialno revitalizirati. Muzej norosti je v zadnjih mesecih medijsko izjemno prisoten in tudi dokumentarno-feljtonsko uredništvo se je v Nedeljski reportaži odpravilo v Slovenske gorice. Tam je bil Marko Radmilovič.

Zlati studenec je izvir čiste pohorske vode, ki je že pred več kot 2 tisoč leti napajala rimsko Petoviono – današnji Ptuj. Čeprav so o pomenu in zgodovinski vlogi tega izvira pisali že pred drugo svetovno vojno, so ga ob pomoči lastnice gozda, kjer se nahaja, in občine znova obudili člani domačega društva »Gremo naprej«. Prepričani so, da lahko izvir s svojo zgodbo postane atraktivna turistična točka ob vznožju Pohorja. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.

Rimski legionarji so del novodobne oživitve zgodbe Zlatega studenca v okviru društva »Gremo naprej« iz Frama.

Zlati studenec je izvir čiste pohorske vode, ki je že pred več kot 2 tisoč leti napajala rimsko Petoviono – današnji Ptuj. Čeprav so o pomenu in zgodovinski vlogi tega izvira pisali že pred drugo svetovno vojno, so ga ob pomoči lastnice gozda, kjer se nahaja, in občine ponovno obudili člani domačega društva »Gremo naprej«. Prepričani so, da lahko izvir s svojo zgodbo postane atraktivna turistična točka ob vznožju Pohorja.

Izvir Zlati studenec danes Foto: Stane Kocutar, Radio Slovenija Skica korita podzemeljskega kanala rimskega vodovoda. Arheolog Balduin Saria, 1938 – informativna tablaFoto: Stane Kocutar, Radio Slovenija Verodostojna rekonstrukcija podzemeljskega kanala rimskega vodovoda Foto: Stane Kocutar, Radio Slovenija