Čeprav je bilo v imenu rdečega prapora s srpom in kladivom navsezadnje ubitih med 80 in 100 milijoni ljudi in čeprav je oktobrski projekt očitno propadel s padcem berlinskega zidu, Eric Hobsbawm, znameniti britanski zgodovinar marksistične provenience, vendarle prepričljivo dokazuje, da se je 20. stoletje v pravem pomenu besede začelo šele z oktobrsko revolucijo in da se je njegova celotna zgodovina odvila v znamenju spopada sil »starega reda proti socialni revoluciji, za katero so verjeli, da je utelešena v, ali povezana z, ali odvisna od usode Sovjetske zveze in mednarodnega komunizma«. Bržčas še bolj zanimivo pa je, da celo Hobsbawmov nič manj ugledni ameriški kolega, Richard Pipes, sicer deklariran anti-komunist, ugotavlja, da je bila ruska revolucija »verjetno najpomembnejši dogodek« stoletja, ki na vse nas še danes naslavlja pereče vprašanje, ali je »človeški razum zmožen popeljati človeštvo od njegovih znanih nepopolnosti k zamišljeni popolnosti«. Zato smo ob 100. obletnici njenega izbruha v tokratni Intelekti še enkrat več pretresli oktobrsko revolucijo. Spraševali smo se, kaj jo je povzročilo, zakaj je bila velika in zakaj strašna ter se ob koncu pomudili pri vprašanju, kaj nam sporoča danes. Pri tem so nam bili v pomoč naši gostje pred mikrofonom – politologinja dr. Vlasta Jalušič, zgodovinar in rusist mag. Simon Malmenvall in sociolog dr. Rastko Močnik. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Boris Kustodiev - Boljševik, 1920 (Wikimedia Commons)