Unesco je prejšnji teden na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški so odslej na seznamu svetovne in naravne kulturne dediščine.

Bežen pogled na Unescov seznam razkrije, da je na njem 1154 enot, od katerih so jih 3 v zadnjih 12 letih umaknili, 897 enot zaseda kulturni del seznama, 218 naravna čudesa, 39 enot pa spada tako v kulturo kot naravo. Unescov seznam sicer vsebuje znamenitosti v 167 državah.

Kaj torej vpis pomeni za Slovenijo, Plečnikovo zapuščino in blagovno znamko ter ljudi, ki živijo s Plečnikom? Ali se bo v prihodnjih letih zaradi vpisa spremenil tudi odnos Slovencev do Plečnikovih del in arhitekture nasploh?

Gostje v studiu so:

Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,

Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,

Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,

Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.

Izbrana Plečnikova dela odslej na seznamu svetovne in naravne kulturne dediščine

Unesco je prejšnji teden na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški so odslej na seznamu svetovne in naravne kulturne dediščine.

Bežen pogled na Unescov seznam razkrije, da je na njem 1154 enot, od katerih so jih 3 v zadnjih 12 letih umaknili, 897 enot zaseda kulturni del seznama, 218 naravna čudesa, 39 enot pa spada tako v kulturo kot naravo. Unescov seznam sicer vsebuje znamenitosti v 167 državah.

Kaj torej vpis pomeni za Slovenijo, Plečnikovo zapuščino in blagovno znamko ter ljudi, ki živijo s Plečnikom? Ali se bo v prihodnjih letih zaradi vpisa spremenil tudi odnos Slovencev do Plečnikovih del in arhitekture nasploh?

Gostje v studiu so:

• Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine,
• Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana,
• Tomaž Štoka, koordinator projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,
• Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.