Zavod Krasen Kras je letos  marca izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Knjiga je še danes kljub starosti temeljni zapis o kraških, posoških in istrskih gradiščih. S starinskim jezikom je bila pravi izziv za prevajalca, arheologa mag. Radovana Cunjo in njegovega očeta Leandra, ki je prevod po Radovanovi smrti pregledal in vsebinsko dopolnil. Arheolog mag. Miha Mlinar je s pregledom in koristnimi predlogi sooblikoval besedilo. Prevod knjige so izdali zaradi njegove izjemne vrednosti, da bi ga dopolnili, so številnim skicam in risbam dodali lidarske posnetke gradišč, ki jih je obdelal in opisal arheolog Jošt Hobič. Monografijo zaokrožujejo lepe barvne risbe Josipa Korošca. Priloga k monografiji je topografska karta prazgodovinskih gradišč Julijske krajine, ki zajema več kot 400 gradišč z območja Krasa, Posočja, Primorske in Istre. Karto je prevedla Nadja Adam. Sicer pa ima omenjeno monografsko delo 248 strani in številne priloge; je nekoliko posodobljeno, čeprav so tako pri prevodu kot topografski karti upoštevali izvirnik. Lično celostno podobo knjige s trdimi platnicami, naslovnico in topografsko karto je izdelala oblikovalka Ana Hawlina. Več o prevodu te pomembne knjige pa v današnji oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič.

Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine

Zavod Krasen Kras je letos  marca izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Knjiga je še danes kljub starosti temeljni zapis o kraških, posoških in istrskih gradiščih. S starinskim jezikom je bila pravi izziv za prevajalca, arheologa mag. Radovana Cunjo in njegovega očeta Leandra, ki je prevod po Radovanovi smrti pregledal in vsebinsko dopolnil. Arheolog mag. Miha Mlinar je s pregledom in koristnimi predlogi sooblikoval besedilo. Prevod knjige so izdali zaradi njegove izjemne vrednosti, da bi ga dopolnili, so številnim skicam in risbam dodali lidarske posnetke gradišč, ki jih je obdelal in opisal arheolog Jošt Hobič. Monografijo zaokrožujejo lepe barvne risbe Josipa Korošca. Priloga k monografiji je topografska karta prazgodovinskih gradišč Julijske krajine, ki zajema več kot 400 gradišč z območja Krasa, Posočja, Primorske in Istre. Karto je prevedla Nadja Adam. Sicer pa ima omenjeno monografsko delo 248 strani in številne priloge; je nekoliko posodobljeno, čeprav so tako pri prevodu kot topografski karti upoštevali izvirnik. Lično celostno podobo knjige s trdimi platnicami, naslovnico in topografsko karto je izdelala oblikovalka Ana Hawlina. Več o prevodu te pomembne knjige pa v današnji oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič.

Sogovorniki

V oddaji so sodelovali : podjetnik Goran Živec, direktor zavoda Krasen kras in lastnik večine zemljišč enega največjih nižinskih gradišč iz bronaste in železne dobe in sicer gradišča Debela griža pri Voljčem gradu, Dejan Vončina, upokojeni muzejski svetnik,  zunanji sodelavec  Zavoda Krasen Kras in sourednik knjige, Ana Hawlina oblikovalka knjige in dr. Peter Turk kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije  in avtor predgovora h knjigi.

Carlo Marchesetti

Zavod Krasen Kras je marca letos izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Prevod  je posvečen 170. obletnici rojstva omenjenega avtorja, ki se je rodil 17. januarja 1850 v Trstu. Carlo Marchesetti, tržaški botanik, arheolog, paleontolog in muzealec, je na Dunaju doštudiral medicino. Kar 45 let je bil ravnatelj Prirodoslovnega muzeja v Trstu, hkrati pa je dve desetletji vodil botanični vrt v Trstu. Kot arheolog in paleontolog je raziskoval prazgodovinska gradišča. Ob številnih izkopavanjih je poskrbel za obsežno in podrobno topografsko obdelavo in za manjša sondiranja na utrjenih naselbinah – gradiščih na Krasu, v Posočju, Istri in na kvarnerskih otokih ter vodil arheološka izkopavanja železnodobnih grobišč, kot so Sveta Lucija, Most na Soči, Kobarid in Beram. Njegova knjiga Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske Krajine iz leta 1903 pa je še danes temeljni pregled teh samosvojih prazgodovinskih naselbin.

Prevod

Prevod knjige v slovenščino pomeni temelj za nadaljnje delo in približevanje pomembnosti te kulturne dediščine širši slovenski populaciji, predvsem kraški.

Gradišča...