Proti etru

Fotografinja Manca Juvan je soavtorica umetniške knjige 'Trubarjeva, izrazi ulice v spreminjanju', ki osvetljuje Trubarjevo ulico in življenje na njej. Avtorji knjige so Trubarjevo predstavili s fotografskimi portreti ljudi, z arhitekturnimi skicami ter grafičnim kolažem grafitov in uličnih napisov. V ospredju so zanimive zgodbe ljudi, ki v njej sobivajo in to druženje ima za njih poseben pomen, saj prihajajo iz različnih koncev sveta. Od Prešernovega trga do nekdanje tovarne Rog lahko spoznamo Libanonce, Sirce, Palestince, kosovske Albance, Bosance, Nepalce, Bangladesevce, Tržačane in še mnoge druge.

Manca Juvan je neodvisna reportažna fotografinja, delala je v Afganistanu, Venezueli, Iranu, na Tajskem in drugod, je soustanoviteljica in direktorica zavoda Apis, ki se ukvarja z družbeno angažirano umetnostjo in za pozitivne družbene spremembe.

Fotografinja Manca Juvan je soavtorica umetniške knjige 'Trubarjeva, izrazi ulice v spreminjanju', ki osvetljuje Trubarjevo ulico in življenje na njej

Avtorji knjige so Trubarjevo predstavili s fotografskimi portreti ljudi, z arhitekturnimi skicami ter grafičnim kolažem grafitov in uličnih napisov. V ospredju so zanimive zgodbe ljudi, ki v njej sobivajo in to druženje ima za njih poseben pomen, saj prihajajo iz različnih koncev sveta. Od Prešernovega trga do nekdanje tovarne Rog lahko spoznamo Libanonce, Sirce, Palestince, kosovske Albance, Bosance, Nepalce, Bangladesevce, Tržačane in še mnoge druge.

Manca Juvan je neodvisna reportažna fotografinja, delala je v Afganistanu, Venezueli, Iranu, na Tajskem in drugod, je soustanoviteljica in direktorica zavoda Apis, ki se ukvarja z družbeno angažirano umetnostjo in za pozitivne družbene spremembe.

Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih.

Foto: RTVSLO.SI

Gostja je igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za gledališke vloge, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih

Gledališka in filmska igralka Nina Ivanišin, nagrajenka Prešernovega sklada za pet izjemnih gledaliških vlog, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih: v Sofoklesovi Antigoni, v Cankarjevih Hlapcih, v Visoški kroniki, v Linhartovem Matičku, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v igri Demian, ki je nastala po Hessejevem romanu.

Nina Ivanišin je gledališki oder najprej doživela kot srednješolka na eni izmed mariborskih gimnazij, svoj prvi gledališki debi pa kot študentka AGRFT-ja na Malem odru SNG Drama kot Ana Sergejevna v Frielovi Jaltski igri. Največ nagrad je prejela za vlogo Aleksandre v celovečernem prvencu Slovenka režiserja Damjana Kozoleta. Sledile so še filmske vloge v celovečernih filmih: Piran/Piran, Idila in Pod gladino. Nastopila je tudi v televizijski seriji V dvoje.

Trenutno je zasedena v treh gledaliških predstavah: v uprizoritvi 2020, ki jo je po motivih besedil zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija režiral Ivica Buljan, v komični drami Dunkina Macmiliana Pljuča in v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

 

 

 

 

 

Gost oddaje Proti etru je Martin Turk, filmski režiser in scenarist, avtor celovečernega filma Ne pozabi dihati, ki je te dni doživel slovensko premiero. Gre za intimno dramo o odraščanju, prvi ljubezni, ljubosumju, prepletena s spomini na čase otroškega brezbrižja. To je projekt, o katerem sem razmišljal, ko sem bil še študent na Akademiji. Film je v celoti posnet v Beli krajini. Zakaj Bela krajina, razlaga režiser Martin Turk, zato, ker je to pokrajina, ki diha.

Martin Turk, filmski režiser in scenarist, celovečernega filma Ne pozabi dihati, ki je po svetovni premieri v Rimu, končno doživel premiero še v Sloveniji

Martin Turk je filmski režiser in scenarist, avtor celovečernega filma Ne pozabi dihati, ki je te dni doživel slovensko premiero. Gre za intimno dramo o odraščanju, prvi ljubezni, ljubosumju, prepletena s spomini na čase otroškega brezbrižja.

“Film je intimna drama o odraščanju in prvi ljubezni, prepletena s spomini na mojo mladost.. O filmu sem razmišljal že kot študent na AGRFT-ju.” – Martin Turk

O projektu je razmišljal, ko je bil še študent na Akademiji.

“Zanimal me je ta občutek, kako petnajst letnik doživlja in sprejema odnose s starejšim bratom, z mamo in zakaj skriva svojo prvo zaljubljenostjo do dekleta.”

Film je v celoti posnet v Beli krajini sredi vročega poletja: “Želel sem, da ta narava nastopa kot filmski lik, v katero se zateka mladi Klemen, ko je v težavah.”

Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih. Zanj pravijo, da dviga prah s svojimi izzivalnimi naslovnicami in energičnimi ilustracijami, s katerimi se je že dokazal v ameriških revijah Bloomberg Businessweek, s celostno podobo Axis Mundi ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res. Navdušil nas je s celostno podobo 33. grafičnega bienala in s serijo plakatov festivala Koordinate zvoka. Njegove opazne vizualne komunikacije so že prejele številne mednarodne objave in nagrade, predstavljene pa so bile tudi na številnih razstavah.

Foto: Dan Adlešič

Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih

Nejc Prah je letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih. Zanj pravijo, da dviga prah s svojimi izzivalnimi naslovnicami in energičnimi ilustracijami, s katerimi se je že dokazal v ameriških revijah Bloomberg Businessweek, s celostno podobo Axis Mundi ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res. Navdušil nas je s celostno podobo 33. grafičnega bienala in s serijo plakatov festivala Koordinate zvoka.

“Zanimivost dosežeš z vizualnim, z barvo, obliko, motivom ali simbolom, z nekim nenavadnim pristopom. Da uporabiš fotografijo tam, kjer je ne bi pričakoval. Ali obratno. Da ne narediš nič, tam, kjer vsi pričakujejo, da nekaj bo. Pomembno je, da vsebina, ki jo dobiš v roke, ni samo nekaj, kar moraš skrbno postaviti na pravo mesto, ampak imaš tudi ti neko interpretacijo tega.” – Nejc Prah o tem, kako v oblikovanju doseže zanimivost

Njegove opazne vizualne komunikacije so že prejele številne mednarodne objave in nagrade, predstavljene pa so bile tudi na številnih razstavah. Seznami mladih talentov ga uvrščajo med najvplivnejše oblikovalce vidnih sporočil. Njegov grafični jezik je fascinanten hibrid ilustracije, tipografije in fotografije. Magistriral je na šoli za oblikovanje ameriške univerze Yale z vizualno serijo plakatov, za katero je prejel TDC Tokyo Grand Prix. V Sloveniji je za serijo plakatov ‘Sanje o dopustu’ prejel ljubljansko veliko nagrado Brumen.

“Vsako leto se trudiš biti nov, je pa vedno težje, da si svež. Ker nisi.”

Nejc Prah je grafični oblikovalec festivala sodobne fotografije Fotopub, mednarodne platforme za promocijo, spodbujanje in razvoj najbolj inovativnih umetniških dejavnosti onkraj meje sodobnih umetnosti in kultur: “Zame je Fotopub neke vrste laboratorij, kjer stvari niso nujno zelo tesno povezane. Veliko idej sem potem na takšen ali drugačen način uporabil še kje drugje, na Fotopubu jih testiram, da vidim, če delujejo ali ne, potem pa en del tega vzamem, ko pride priložnost in uporabim na kakšnem večjem prizorišču.”

Gost oddaje Proti etru je Rok Biček, filmski režiser in scenarist, ki je prejel za svojo filmsko ustvarjalnost, dokumentarni film Družina, nagrado Prešernovega sklada. V ospredju zgodbe je junak-antijunak Matej, fant, ki izhaja iz družine oseb s posebnimi potrebami in išče svojo pot. Danes je Matej poslovni človek, še vedno živi v družinski hiši skupaj s starši in tudi skrbi zanje.

Rok Biček je filmski režiser in scenarist, ki je za dokumentarni film Družina prejel nagrado Prešernovega sklada

Gost oddaje Proti etru je Rok Biček, filmski režiser in scenarist, ki je prejel za svojo filmsko ustvarjalnost, dokumentarni film Družina, nagrado Prešernovega sklada. V ospredju zgodbe je junak-antijunak Matej, fant, ki izhaja iz družine oseb s posebnimi potrebami in išče svojo pot. Danes je Matej poslovni človek, še vedno živi v družinski hiši skupaj s starši in tudi skrbi zanje.

“Ko sem se podal na to avanturo, nisem vedel, kam me bo vodila. Če bi vedel, kam me bo to peljalo, vprašanje, če bi imel ta pogum. S tem filmom sem odrasel.”

Svoje skupno delo v uprizoritvi Antigona, po motivih istoimenske drame Dušana Jovanoviča, predstavljajo tri slovenske mlade igralke. Gostje živijo in ustvarjajo v treh različnih mestih: Sanja Gregorčič v Londonu, Gaja Višnar v New Yorku in Nika Kaplja v Tolminu. Kako so se srečale in zakaj prav Antigona? Predstava Antigona bo svetvno premiero doživela 6.februarja na odru Mestnega gledališča ljubljanskega.

Svoje skupno delo v uprizoritvi Antigona, po motivih istoimenske drame Dušana Jovanoviča, predstavljajo tri slovenske mlade igralke: Sanja Gregorčič, Gaja Višnar in Nika Kaplja

Gostje živijo in ustvarjajo v treh različnih mestih: Sanja Gregorčič v Londonu, Gaja Višnar v New Yorku in Nika Kaplja v Tolminu. Kako so se srečale in zakaj prav Antigona? Predstava Antigona bo svetvno premiero doživela 6.februarja na odru Mestnega gledališča ljubljanskega.

Glavna tema glasbenega dela oddaje Proti etru nova plošča kitarista in producenta Jeffa Parkerja z naslovom Suite for Max Brown. Napovedal bom še prihajajoči album poljskoega dvojca novega jazza Skalpel, po dolgem času pa bomo slišali tudi enega zgodnjih favoritov oddaje, newyorško zasedbo instrumentalnega retro soula El Michels Affair.

Gostja Nine Zagoričnik je Anita Kravos, slovenska filmska igralka, ki živi in ustvarja v Rimu. Med vsemi filmskimi vlogami jo je najbolj zaznamovala vloga v filmu italijanskega režiserja Paola Sorenttina La grande belezza, imela pa je tudi eno od vlog v slovenskem filmu Zgodbe iz kostanjevih gozdov, režiserja in scenarista Gregorja Božiča.

Anita Kravos je slovensko-italijanska gledališka in filmska igralka z italijanskim državljanstvom, a ponosna na slovenske korenine

Gostja Nine Zagoričnik je Anita Kravos, igralka, ki živi in ustvarja v Rimu. Med vsemi filmskimi vlogami jo je najbolj zaznamovala vloga v filmu italijanskega režiserja Paola Sorenttina La grande belezza, imela pa je tudi eno od vlog v slovenskem filmu Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja in scenarista Gregorja Božiča.

“Gregor Božič me je še enkrat pripeljal domov in sem s svojim naglasom lahko igrala v slovenskem filmu, kar je zame pomembno, ker so to moje korenine. Ena korenina je italijanska, druga pa po domače slovenska. In srce bije po domače.” – Anita Kravos o vlogi v filmu Zgodbe iz kostanjevih gozdov

Gostja vecera je mlada gledališka in filmska igralka Eva Jesenovec, ki igra lik Marije v prvi slovenski uprizoritvi drame Maria, britanskega sodobnega dramatika Simona Stephensa na Velikem odru SNG Drama.

Gostja večera je mlada gledališka in filmska igralka Eva Jesenovec

Gostja večera je mlada gledališka in filmska igralka Eva Jesenovec, ki igra lik Marije v prvi slovenski uprizoritvi drame Maria, britanskega sodobnega dramatika Simona Stephensa na Velikem odru SNG Drama, navdušila pa nas je že s s svojo igro v filmu Ne bom več luzerka.

Prve gostje v letu 2010 so tri soavtorice knjige Blodnik po Istri: Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč, ki so pokrajino Istre skupaj prepotovale čez in počez. In če v kraju niso našle specifične zgodbe, so si jo pač izmislile.

Prve gostje v letu 2020 so soavtorice knjige Blodnik po Istri: Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč, ki so pokrajino Istre skupaj prepotovale čez in počez

Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč so Istro prepotovale čez in počez. In če v kraju niso našle specifične zgodbe, so si jo pač izmislile. Blodnik po Istri je ena bolj unikatnih knjig.

Pa to je krasn! Party bomo imele z DJ Borko! https://t.co/af2xogRkjx

— Tamara Langus (@Centrifuzija) January 9, 2020

Nataša Segulin je dolgoletna novinarka in urednica TV Koper-Capodistria, kjer je bila pred upokojitvijo zadnjih 12 let tudi odgovorna urednica. S fotografijo se je začela ukvarjati relativno pozno, a se je z njo spogledovala že med študijem umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kasneje pa med novinarskim delom na področju kulture. Odkar se je pred osmimi leti upokojila, pa se ji posveča v celoti.

Nataša Segulin je avtorica razstave Lumen in istoimenske fotografske knjige, knjižnega prvenca, ki je bil predstavljen na Slovenskem knjižnem sejmu

“Prej v življenju nisem nikoli fotografirala. S fotografijo sem se začela ukvarjati šele zadnja leta in je dejansko presenečenje tudi zame. Moja fotografija je minimalistična in intimna pripoved. Vstopim v Servitski samostan v historičnem jedru Kopra, ki se žal sesuva, skozi zgodovino pa je služil različnim namenom. Nazadnje je v njem domovala porodnišnica.” 

Nataša Segulin je dolgoletna novinarka in urednica TV Koper-Capodistria, kjer je bila pred upokojitvijo zadnjih 12 let tudi odgovorna urednica. S fotografijo se je začela ukvarjati relativno pozno, a se je z njo spogledovala že med študijem umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kasneje pa med novinarskim delom na področju kulture. Odkar se je pred osmimi leti upokojila, pa se ji posveča v celoti.

“Tu se je rodilo ogromno Primorcev, Istranov, tu sem se rodila tudi jaz, tudi eden od mojih dveh sinov. Zato je moj vstop v ta zapuščeni, odmaknjeni prostor toliko bolj čustven, saj svetlobni žarek, ki prodira skozi reže v temen in od dnevnega vrveža odmaknjen prostor, vzbudi nek lumen kot luč, kot upanje da se bo v zavesti odgovornih nekaj premaknilo.”