Novinar, pisatelj in prevajalec, ki se veseli, da je njegova Nova Gorica Evropska prestolnica kulture. V nasprotju z mnogimi črnogledimi projekcijami prihodnosti, optimistično napoveduje, da bo svet preživel. Začel je pri Radiu Študent in Mladini, kot dopisnik je spremljal vojne na Balkanu, pozneje je poročal z Bližnjega vzhoda, bil je Delov dopisnik iz Washingtona, urejal je Sobotno prilogo. Pronicljiv mislec in izvrsten pripovedovalec, ki ga je Društvo novinarjev Slovenije leta 2022 nagradilo za izstopajoči novinarski dosežek. Nedavno je povedal za Večer: »Kolikor sem videl tega sveta, je bil tisti trenutek, v katerem sem živel, vedno najslabši trenutek vseh časov, tisto prej pa je bila zlata doba.« Gost 100. epizode Prvakov tedna je novinar Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič.

Štirikrat je vodil Emo, a šele v petem poskusu je vzel vajeti v svoje roke in zmagal. V Švico odhaja z jasno misijo, da Slovenija postane druga Švica oziroma prva evrovizijska zmagovalka po Švici.

Po diplomi na igralski akademiji je za osem let postal član ansambla ljubljanske Drame. Pričakovali bi, da bo stremel k zahtevnim in kompleksnim vlogam, ki ga bodo pripeljale do statusa prvaka Drame ter da si bo nekoč, v zrelih letih, nadel Borštnikov prstan. Ampak ni ustregel pričakovanjem večine, potreboval je svobodo in pred sedmimi leti dal odpoved v največjem slovenskem gledališču. Ustvarjalec, ki premore vsaj ducat izjemnih talentov. Igralec, voditelj, mojster preobrazbe in preobleke, pevec. Marsikdo bi pomislil, da njegove ustvarjalne prioritete ustrezajo pravkar povedanemu vrstnemu redu. In da je prepevanje nekakšna dopolnilna dejavnost, s katero se le občasno postavi na ogled. Ampak to ne drži. Gost tokratne epizode Prvakov tedna bo letos izdal prvi samostojni studijski glasbeni album. Zanemarljiv ni niti podatek, da je imel na vseh večjih slovenskih televizijah svojo oddajo ali pa je bil vsaj njen ključni člen. Sledilcev mu ne manjka, ne glede na to, ali se postavi v vlogo Putina, Trumpa, Angele Merkel, papeža Frančiška ali Luke Dončića. Ampak ogromna množica sledilcev mu ni dala odgovora na vprašanje, komu ali čemu naj sledi on. Če ne bi bilo tiste grozne Mojčine diagnoze, morda ne bi sklenil, da bo odtlej sledil svojemu srcu. Prav tako dobro kot v privzetih vlogah svetovnih voditeljev se znajde v miniaturnih vlogah vsakdanjega življenja. Z veseljem se z otroki podi za žogo, karta, igra video igrice, se loti vseh gospodinjskih opravil, za nameček pa si je zadal še cilj - svoje telo spraviti v najboljšo možno pripravljenost. Gost 99. epizode Prvakov tedna je Klemen Slakonja.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je nekoč dejal, da se z lastnostmi za zdravniški poklic rodiš. In ob drugi priložnosti: »»Medicina je lepa stvar, veliko dobrega lahko narediš, kar te tudi osebnostno izpolni. Vendar medicine ne greš študirat, da bi bil dober človek.« V soboto zvečer mu je medijska hiša Večer podelila priznanje bob leta 2024 za pronicljivo izjavo, » da ne moreš stavkati na nekom, ki potrebuje tvojo pomoč.« Nedavno je postal Delova osebnost leta. Dr. Samo Zver je specialist hematologije, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in od leta 2017 predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo na ljubljanskem kliničnem centru. Prepričan je, da bodo krvni raki v prihodnosti popolnoma ozdravljivi. Je zdravnik z veliko začetnico, upornik v plemenitem pomenu te besede, ki odkrito opozarja na nepravilnosti in nesmisle v slovenskem zdravstvu. Ne podpira rekordno dolge zdravniške stavke, a po drugi strani pravi, da si ministrstvo za zdravje, zasluži zlato medaljo za nerazumevanje in nereševanje odprtih vprašanj, ki tarejo zdravstvo. Več kot deset let se spopada s Parkinsonovo boleznijo. In tako pozna življenje na obeh straneh zdravniške halje. Obožuje kolo in kolesarjenje, pred 40-timi leti je soustvaril prvi slovenski, studijsko posneti rap komad- Kekec rap. Prof. dr. Samo Zver je gost 98. epizode Prvakov tedna.

Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.

Odraščal je ob slovenskem morju, v slovenski Istri, v okolju, ki mu je dalo odprt mediteranski značaj in ga obdarilo z nalezljivim smehom. Odraščanje v obrtniški družini ga je naučilo delavnosti, marljivosti in vztrajnosti. V ZDA je uspešno zaključil študij aranžiranja in kompozicije. Zase pravi, da je atipičen dirigent. Je avtor in soavtor več kot 400 skladb. Kvantitativno opredeljevanje njegovega opusa je sicer tvegano početje, saj so tudi najbolj dosledni statistiki po navadi v zaostanku. Glasbenemu talentu se je na karierni poti kmalu pridružil tudi smisel za vodenje in upravljanje. Tako smo ga spoznali na odgovornih in izpostavljenih položajih. Bil je direktor Avditorija Portorož, programski vodja založbe Helidon, vodja Glasbene produkcije RTV Slovenija, in za kratek čas tudi direktor Tv Slovenija. Če bi ga radi zvabili na potovanje, mu morate ponuditi kakšno bolj oddaljeno deželo, na primer Novo Zelandijo. Če ga povabite na nedeljski piknik, ne boste dobili samo izvrstne glasbene kulise, ampak tudi odličnega žar mojstra. Gost prve epizode Prvakov tedna v letu 2025 je mojster Patrik Greblo.

Rodil se je na podeželju Prekmurja ali v glavi slovenske kokoške. Kot študent ljubljanske pravne fakultete je prevzel prve funkcije v ZSMS. Simpatiziranje z idejami Staneta Kavčiča bi lahko pomenilo konec njegove politične kariere. Namesto tega se je zavihtel na vrh Zveze komunistov Slovenije in nekaj let pozneje pod sloganom »Evropa zdaj!« odpeljal delegate s kongresa v Beogradu. Postal je eden od tvorcev ali očetov slovenske osamosvojitve. Bil je prvi predsednik samostojne Slovenije. Značilnosti njegovega političnega delovanja so med drugim analitska sposobnost in trezna politična stališča. V njegovem delovanju se zrcali tudi protestantska etika domačega okolja, »tradicionalno prej nagnjenega h konservativnemu ohranjanju danega kot k radikalizmu sprememb«. Po odhodu iz predsedniške palače so mu mnogi napovedovali dober položaj, pomembno funkcijo znotraj institucij Evropske unije. Ampak postal je upokojenec. Nekateri ob omembi besedne zveze » strici iz ozadja« najprej pomislijo nanj, prepričani, da se nič pomembnega na levem politične polu ne zgodi mimo njega. Rad ima košarko, tvega z mirovniškimi pobudami, velik problem vidi v diletantskih politikih, ki nimajo izkušenj, prepričan je, da je optimizem v politiki pozitivna stvar. Na 34. obletnico plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti je gost oddaje Prvaki tedna prvi predsednik samostojne Slovenije, Milan Kučan.

Pravi, da v Ljubljani pogreša burjo iz Koštabone, ki te sicer po eni strani prepiha do kosti, hkrati pa zbistri misli. Njeni starši niso bili navdušeni nad odkritjem njenega pevskega talenta. Med nabiranjem oljk so želeli, da je tiho, med nabiranjem češenj pa je lahko pela, da jih ni preveč pojedla. Ko je bila stara 21 let je odšla na avdicijo Pokaži, kaj znaš. Od Sončne ure do Slovenske popevke je bil le en korak. Pesem je postala njeno življenje. Priznani avtorji in skladatelji so si jo rezervirali, da bi čez leto ali dve na festivalu prepevala njihovo skladbo. Med drugim je dvakrat zmagala na Slovenski popevki, in sicer leta 1967 s skladbo Vzameš me v roke in leta 1971 s skladbo Včeraj, danes, jutri. V osamosvojitvenem letu ji je Ministrstvo za kulturo odvzelo status svobodne umetnice, češ da nima sodobnega pevskega izraza. Kot prava Šavrinka je za preživetje morala opravljati gospodinjska dela v Trstu. Čeprav je bila za trdno odločena, da se nikoli več ne vrne na glasbene odre, je obljubo prelomila in leta 1997 spet začela prepevati. Morda tudi zato, ker je, kot pravi sama, vse življenje bila naivna lastovka. Njen glasbeni talent se je prenesel na hči Ano, nista ji bila usojena evrovizijski oder in Silvestrski poljub, ob 60. letnici glasbenega ustvarjanja je letos dobila biografijo, na katero se je pripravljala 30 let. Jutri bo dopolnila 80 let, danes je gostja oddaje Prvaki tedna. Gospa Elda Viler.

Ali pravljice lahko rešujejo zelo zapletene, kompleksne in aktualne probleme? Ste si kdaj zaželeli, da bi se izmuznili iz svojega življenja?

Odhod v naravo je hkrati zelo poceni in hiter način, da ugotoviš, kako shajaš sam s sabo. In prav to je naredila gostja tokratne epizode Prvakov tedna. A pojdimo po vrsti. Irena Cerar je bila 15 let odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior. S knjigo Potepuški okruški je prvič stopila v polje esejistično potopisnega doživljanja sveta in zanjo leta 2022 prejela nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis. Podpisuje se pod serijo Pravljičnih poti, pohodniških družinskih vodnikov po Sloveniji in zamejstvu. Je tudi raziskovalka in pripovedovalka ljudskih pravljic. Pred tednom dni je prejela veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma po izboru bralcev za izvrstno naravopisno delo Svetišča narave. Knjiga je »kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravovarstvenih zanimivosti ter literarnih in mitoloških perspektiv«. Irena Cerar poudarja, da so knjige protiutež vsej površnosti in hipnosti. V ponedeljkovem jutru se je več kot le za hip ustavila v oddaji Prvaki tedna.

Če bi začeli prebirati biografijo gostje tokratne epizode Prvakov tedna kjerkoli, v otroštvu, na vrhuncu karierne poti ali v njenem tretjem obdobju življenja, bi hitro naleteli na besedo gledališče. Kot majhna deklica je prihajala z mamo v gledališko garderobo na vaje in večerne predstave, odločitev za študij igre na AGRFT se je zdela povsem logična, tako rekoč naravna izbira. Po diplomi se je zaposlila v ljubljanski Drami in ji ostala zvesta do upokojitve pred skoraj desetletjem in pol. Ustvarila je več kot 100 gledaliških vlog, več kot 50 vlog v filmih in TV-serijah. Leta 2020 je prejela igralsko nagrado 'Marija Vera' za življenjsko delo. "Dokazala je, da ni velikih in majhnih vlog, so le velíki igralci, ki sprejmejo vsak izziv in ga predano izpeljejo do konca," so zapisali v obrazložitvi. O sebi ni nikoli razmišljala kot o filmski igralki, a po drugi strani sodi v generacijo, ki je izkusila različne faze slovenske kinematografije. V svoji prvi filmski vlogi, ko je bila stara 13 let, se je na platnu pojavila za 17 sekund. Leta 2003 je prejela nagrado vesna za najboljšo igralko leta, pred mesecem dni so ji podelili nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Ob Cerkniškem jezeru, kjer prebiva je vključena v lokalno kulturno življenje. Skrbi za svoj vrt, ki ga je poimenovala Čira Čara, je ambasadorka za demenco in čakamo na pravljice izpod njenega peresa. Gostja Prvakov tedna je gledališka in filmska igralka, gospa Marijana Brecelj.

Vino pripoveduje številne zgodbe, pravijo njegovi izvrstni poznavalci. »Vino je treba vključiti v obrok hrane, kot diamant v prstan!«, pravi francoski pregovor. Gost Prvakov tedna je odraščal na goriškem v gostinskem in vinskem svetu. Študiral je socialno delo, nato pa se je pred dobrim desetletjem in pol posvetil vinu. Opravil je šolanje za sommelier-ja na prvi, drugi in tretji stopnji. Izobraževal se je tudi v Italiji in Avstriji. Leta 2022 je postal najboljši sommelier v Sloveniji, lani je zastopal našo državo na svetovnem prvenstvu v Franciji, danes odhaja na evropsko prvenstvo v Srbijo. Pravijo, da zna odlično spajati tradicijo in sodobnost, morda tudi zato, ker se na eni strani posveča vinu, nekaj tisoč let staremu civilizacijskemu dosežku, na drugi strani pa se navdušuje nad novimi tehnologijami. Več let se je ukvarjal s spletnim trženjem in razvojem spletnih trgovin. Pravi, da je sommelier najboljši prijatelj šefa kuhinje. Zavzema se za kulturo pitja in s tem za spoštovanje do pridelovalcev, prizadeva si za enakopravno zastopanost spolov v sommelierskem cehu. Kako na slovensko vinogradništvo vplivajo podnebne spremembe, kakšen bo vinski letnik 2024, ali se kultura uživanja vina dviguje, kakšni so zadnji vinski trendi, ali so res v vzponu brezalkoholna vina? Gost tokratne martinove epizode Prvakov tedna je predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, Valentin Bufolin.