Bila je nedelja, 20. oktober, pisalo se je leto 2013 in Metina lista je postregla s prvo skodelico metinega čaja. Glavna in odgovorna urednica ter ustanoviteljica Metine liste Nataša Briški je v šesto epizodo kot gosta povabila Aljaža Pengova Bitenca, v sedmi je bil že njen sovoditelj. Nedavno sta Nataša in Aljaž objavila že 300-to epizodo podkasta Metin čaj, a to je le ena ustvarjalna dimenzija Metine liste, ki je okolju prijazna spletna postaja za ljudi širokih pogledov in aktivnega duha.

Nataša Briški, novinarka, politologinja, svetovalka za strateško komuniciranje, športna poročevalka, nekdanja dopisnica POP Tv v ZDA, ambasadorka destinacije Kočevsko, šepetalka medvedom in dekle, ki zmore s smučmi na severni tečaj.

Aljaž Pengov Bitenc, politični analitik, eden prvih slovenskih blogerjev, podkaster, odgovorni urednik Radia Kaos, radijski voditelj, ki se enako dobro znajde v slovenskih ali luksemburških studiih in borec za pravice mačk.

Nataša Briški in Aljaž Pengov Bitenc gosta tokratne epizode Prvakov tedna.

Gostji ene izmed avgustovskih epizod Prvakov tedna sta bili aktivistka, upokojena učiteljica Nada Pretnar in zgodovinarka doktorica Barbara Vodopivec, obe aktivni članici slovenskega Gibanja za Palestino.

Gostja epizode Prvakov tedna pred Dnevom državnosti je bila predsednica Državnega zbora magistrica Urška Klakočar Zupančič.

Konec maja se je v Prvakih tedna oglasila novinarka in televizijska voditeljica Erika Žnidaršič.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je pravnik, ki bi verjetno ostal zvest Temidi, boginji prava in pravičnosti, če med študijem ne bi izkusil enoletne epizode na Radiu Študent. Če k temu dodamo še njegovo strastno zanimanje za mednarodno politiko, je jasno, zakaj je tretjo vejo oblasti zamenjal za četrto. Leta 1981 se je zaposlil na takratnem Radiu Ljubljana kot novinar v zunanjepolitičnem uredništvu. Osem let pozneje je odšel za dopisnika v Moskvo. Dopisniškega dela se spominja kot najintenzivnejšega novinarskega stresnega testa. Iz Jugoslavije je odšel v Sovjetsko zvezo, po sedmih letih se je iz Ruske federacije vrnil v samostojno Slovenijo. Enajst let je bil direktor Radia Slovenija. Javno RTV vidi kot gradnik skupnosti. Večkrat smo ga spoznali tudi kot prevajalca del ruskih avtorjev. Navdušil je z Zadnjimi zapisi Ane Politkovske. Pred dvema letoma je izdal izvrstno analizo z naslovom Kratka zgodovina vojne v Ukrajini: leto zamujenih priložnosti. Letos je izšel njegov romaneskni prvenec Vrij, vohunsko-politična visokooktanska kriminalka. Alpinist, kolesar, asket, ki tudi po upokojitvi ostaja dejaven, in eden najboljših poznavalcev dogajanja na prostoru med Kaliningradom in Vladivostokom. Ali se bo svet sploh še kdaj izvil iz primeža prekrivajočih se kriz? Gost Prvakov tedna je Miha Lampreht.

13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Biolog, fotograf, popotnik, novinar, predavatelj, dokumentarist, potapljač in raziskovalec, ki sebe označuje za optimističnega pesimista. Prvi Slovenec z reportažo v ameriški izdaji revije National Geographic in prvi novinar, ki je naredili intervju z Marino Oswald, ženo Leeja Harveyja Oswalda, ki naj bi ubil ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Že od nekdaj ni maral avtoritet, s fotoaparatom je ovekovečil več kot 100 držav sveta in pravi, da je najbolj fotogenična dežela Indija. Prostovoljec, ki sodeluje pri razminiranju, čiščenju voda in pri drugih projektih, ki krepijo varnost ljudi. Ne stavi na talent, saj pravi, da je sreča zgolj statistični rezultat trdega dela. Človeško brezbrižnost kvantitativno opredeli, ko pove, da nam je v štirih sekundah Zemljine eksistence uspelo uničiti planet. Nekaj minut umerjenih na človeško življenje potrebuje za pripravo kapesant v kokosovem mleku, ki spadajo med najboljše dosežke njegove kuharije. Gost 125. epizode oddaje Prvaki tedna je Arne Hodalič

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je gledališka, televizijska in filmska igralka, ki je že kot osnovnošolka prihajala v našo hišo, ki se je takrat imenovala Radio Ljubljana. Nastopala je v radijskih igrah in pravljicah za otroke. Z gledališčem se je začela spogledovati v srednji šoli, ko je obiskovala Dramsko šolo Barice Blenkuš. Kljub temu je sprva želela študirati psihologijo, nato pa odšla na sprejemne izpite na AGRFT, ne da bi to komurkoli povedala. Po diplomi je dobra tri leta nastopala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kar je bila hkrati vrnitev h koreninam, saj je bil njen dedek iz Nabrežine pri Trstu. V začetku tisočletja je postala članica Prešernovega gledališča Kranj, je petkratna žlahtna komedijantka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada in Borštnikove nagrade za igro. Za vlogo v predstavi Gospodarji neumnosti si je pred nekaj dnevi prislužila letošnjo nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev pretekle sezone. Njena gledališko pevska predstava o Edith Piaf na odru živi že 20 let. Poznamo jo iz številnih televizijskih nadaljevank: Lepo je biti sosed, mame, Skrito v raju. A kljub temu ostaja njena prva izbira gledališče, saj kot pravi, nekaterih stvari na odru ne moreš narediti, če tega ne dobiš od gledalcev. Z nami v Prvakih tedna Vesna Pernarčič.

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je gledališka, televizijska in filmska igralka, ki je že kot osnovnošolka prihajala v našo hišo, ki se je takrat imenovala Radio Ljubljana. Nastopala je v radijskih igrah in pravljicah za otroke. Z gledališčem se je začela spogledovati v srednji šoli, ko je obiskovala Dramsko šolo Barice Blenkuš. Kljub temu je sprva želela študirati psihologijo, nato pa odšla na sprejemne izpite na AGRFT, ne da bi to komurkoli povedala. Po diplomi je dobra tri leta nastopala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kar je bila hkrati vrnitev h koreninam, saj je bil njen dedek iz Nabrežine pri Trstu. V začetku tisočletja je postala članica Prešernovega gledališča Kranj, je petkratna žlahtna komedijantka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada in Borštnikove nagrade za igro. Za vlogo v predstavi Gospodarji neumnosti si je pred nekaj dnevi prislužila letošnjo nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev pretekle sezone. Njena gledališko pevska predstava o Edith Piaf na odru živi že 20 let. Poznamo jo iz številnih televizijskih nadaljevank: Lepo je biti sosed, mame, Skrito v raju. A kljub temu ostaja njena prva izbira gledališče, saj kot pravi, nekaterih stvari na odru ne moreš narediti, če tega ne dobiš od gledalcev. Z nami v Prvakih tedna Vesna Pernarčič.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je izvrsten novinar, ki bo prihodnje leto obeležil 30 let svojega medijskega delovanja in ustvarjanja. Novinarsko pot je začel pri prvi črki abecede, dobesedno, saj je veščine novinarske obrti začel spoznavati na slovenski komercialni televiziji, ki si je ime nadela po črki a. Po komercialki je prišla nacionalna televizija, kjer je delal kot novinar v informativnem programu in v zunanjepolitični redakciji, vodil je poročila, tv dnevnik in Tarčo. Leta 2005 mu je uspelo v drugem poskusu, izbran je bil za dopisnika RTV Slovenija v Berlinu. Po devetih letih se je vrnil domov, a ne za dolgo, saj je z družino že v začetku leta 2016 spet pakiral kovčke in polnil škatle. Odšli so v Beograd, delokrog njegovega dopisniškega mesta se je raztezal od Beograda do Banja Luke, od Sarajeva do Sofije, od Tirane do Bukarešte, od Prištine do Grčije. Te dni se je po skoraj desetih letih poslovil od srbske prestolnice, na družbenem omrežju X je ob slovesu kot ljubitelj Štoparskega vodnika po galaksiji zapisal tudi stavek: »Hvala za vse ribe.« Kako je hoditi v službo, ki se nikoli ne konča in pri kateri nikoli ne veš, kdaj se bo začela. Ali imata Berlin in Beograd skupnega še kaj drugega, razen prvih dveh črk v svojih imenih? Ali je Srbija ob koncu njegovega dopisniškega mandata res bolj oddaljena od EU, kot je bila ob njegovem prihodu? Kakšna bo prihodnost regije v kateri se prepletajo številni interesi svetovnih velesil? Ali je z vrnitvijo v Ljubljano njegovo dopisniško poslanstvo končano? Ali pa gre zgolj za postanek pred novim dopisniškim poglavjem? Prvi dan po prihodu iz Beograda je gost Prvakov tedna Boštjan Anžin.

Košarkarska legenda, virtuoz pod koši in ikona slovenskega športa. Mednarodna košarkarska zveza ga je leta 2007 uvrstila med prvo dvanajsterico igralcev, ki so jih sprejeli v Hišo slavnih. V dresu jugoslovanske reprezentance je odigral 209 tekem in z njo postal svetovni prvak v Ljubljani, srebrn na OI v Mehiki, še dvakrat srebrn na SP ter trikrat drugi na evropskih prvenstvih. Leta 1967 je bil proglašen za najboljšega športnika Jugoslavije. Čeprav je športno pot začel v Mariboru, je kot Štajerec na »začasnem delu v Ljubljani« z Olimpijo šestkrat postal jugoslovanski državni prvak. Po svetovnem prvenstvu v Ljubljani so celo izdali malo ploščo, na kateri gledalci vzklikajo: Ivo, Ivo,…Tudi zaradi njega je po zmagi nad Američani v Tivoliju nastal ponarodeli šaljivo, zbadljivi vzklik: »Luna vaša, zlata naša!« Kot košarkarski trener je hitro spoznal, da to ni delo zanj, še hitreje se je odpovedal igranju klavirja, saj je z učenjem končal po prvi šolski uri. V zadnjih letih se je odpovedal tudi igranju taroka, še vedno pa spremlja košarko na klubski in reprezentančni ravni. Tudi zato, ker so po sinu v košarkarske copate stopili trije predstavniki tretje generacije košarkarske dinastije, ki traja že vse od leta 1949. Dva dneva pred začetkom 41. Evropskega prvenstva v košarki za fante je gost oddaje Prvaki tedna gospod Ivo Daneu.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je glasbenik, ki sebe označuje za najslabšega strojnega tehnika v državi. Čeprav je naredil križ čez študij agronomije, v besedilih svojih skladb pozornost posveča tudi okoljevarstvenim temam. Novodobni hipi, ki je prepričan, da nobena vojna ne more ničesar rešiti. Samouk na kitari, ki pravi, da je politično korekten rokenrol slaba novica. Ljubiteljski kuhar, ki je kuhinjo na kolesih zamenjal za vožnjo na dveh kolesih. V pripravah na svoj obsežnejši literarni prvenec, ki ga snuje že nekaj let, je napisal približno 500 kolumn na temo hrane. Ko so začeli prihajati dobri odzivi urednikov in bralcev, se je spomnil na svojo učiteljico, ki mu je pri slovenščini dajala dvojke. Mladi lev, ki občasno za vzor jemlje Janeza Bončino - Benča in redkobesednega Keitha Richardsa, Mlakarjevo Vandimo pa ocenjuje za primer enega najboljših besedil v slovenski popularni glasbi. Bil je organizator in voditelj prvega kongresa slovenskih glasbenikov. Vesel je, da so v zadnjih letih mladi glasbeniki prebili zid slovenskega glasbenega »establishmenta« starih prdcev. Ker je prepričan, da je ljubezen najmočnejša sila življenja, ne preseneča, da je ime njegove spremljevalne skupine posvečeno ljubezni. V drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja je s skupino Babewatch brhka dekleta vabil k potapljanju ladjic, leta 2025, zadnji četrtek v avgustu, bo na Festivalu Ljubljana nastopil z Big Bandom RTV Slovenija. Gost Prvakov tedna je Matevž Šalehar - Hamo.

Palestinsko prebivalstvo že več kot 75 let živi pod izraelsko okupacijo in blokado. Izrael v Gazi izvaja vojne zločine, zločine proti človeštvu, etnično čiščenje. Vojska strelja na neoborožene Palestince celo na točkah za razdeljevanje pomoči, s preprečevanjem dovoza humanitarne pomoči Izrael lakoto uporablja kot orožje proti civilnemu prebivalstvu. Zdaj smo na zgodovinski točki preloma, ko se odloča o prihodnosti več kot petih milijonov Palestincev. Zakaj večina svetovnih voditeljev ostaja samo pri načelnih obsodbah izraelskih grozodejstev v Palestini? Politika EU je dvolična, nekoherentna in nekredibilna ter ruši sistem mednarodnega prava. Ali je Slovenija kot polnopravna članica Združenih narodov in Evropske unije do zdaj naredila dovolj? Ali se bo pomemben in vpliven del svetovne politike predramil iz svoje otopelosti, se odrekel konformizmu in preračunljivosti ter končno začel ukrepati? Zakaj je rešitev » dveh držav« odraz ignorance dejanskega stanja? Kaj lahko stori posameznik denimo prek gibanja BDS? Gostji tokratne epizode Prvakov tedna sta aktivistka, upokojena učiteljica Nada Pretnar in antropologinja doktorica Barbara Vodopivec, obe aktivni članici slovenskega Gibanja za pravice Palestincev.